Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je aktualno redno letno poročilo organa za varstvo pred diskriminacijo predstavil ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luki Mescu s sodelavci. Na delovnem srečanju so predstavniki Zagovornika in ministrstva govorili tudi o drugih skupnih temah s področja zagotavljanja enake obravnave in enakih možnosti.
Zagovornik načela enakosti je lani diskriminacijo ugotovil v devetih postopkih ugotavljanja diskriminacije. Osebne okoliščine, zaradi katerih so bili diskriminirani obravnavani slabše od drugih v primerljivem položaju, so bile invalidnost, zdravstveno stanje, ženski spol, spolna usmerjenost, državljanstvo, narodnost, družinsko stanje, kraj stalnega bivališča. Kršitve prepovedi diskriminacije so se zgodile na področjih dela in zaposlovanja, dostopa do dobrin, storitev in stanovanj, pri zdravstvenem varstvu in na področju izobraževanja. Dodatno je Zagovornik diskriminacijo na podlagi starosti našel v dveh predpisih. Za izboljšanje varstva pred diskriminacijo in odpravo diskriminacije pa je skupno izdal 127 priporočil, veliko večino s področja varstva pravic ljudi z invalidnostmi.
Pravice ljudi z invalidnostmi na področjih, ki so v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), so bile tudi tema delovnega sestanka zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika in ministra Luke Mesca s sodelavci.
Lobnik je opozoril na Zagovornikovo ugotovitev, da objekti v javni rabi, ki bi morali biti enako dostopni vsem, večinoma niso dostopni ljudem z invalidnostmi. Zakonsko določen rok za zagotovitev dostopnosti pa se izteče konec leta 2025. Izpostavil je tudi priporočilo Zagovornika na Resolucijo o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami, v katerem se je organ med drugim zavzel za več varnih nastanitev, ki jih bodo lahko uporabili tudi ljudje z invalidnostmi.
Minister Mesec je odgovoril, da je ministrstvo pristopilo k odpravi ovir pri dostopnosti objektov, za katere je odgovorno. Napovedal je, da bo jeseni predstavilo metodologijo, s pomočjo katere bodo lahko vsi upravitelji teh prostorov sami izvedli oceno o dostopnosti in nato ustrezno ukrepali. Glede dostopnosti varnih prostorov za vse žrtve nasilja v družini pa je opozoril, da bi imelo zahtevati popolno dostopnost pri teh prostorih lahko tudi neželene učinke, in sicer skrčenje mreže teh nastanitev, saj bi nekateri ponudniki izpadli. Povedal je, da na ministrstvu razmišljajo o možnosti sistemskega financiranja ustreznih preureditev za povečanje dostopnosti teh varnih nastanitev.
Tema sestanka je bila tudi zahteva Zagovornika, naj ustavno sodišče opravi oceno ustavnosti in zakonitosti določb Zakona o osebni asistenci, po katerem do osebne asistence niso upravičeni mlajši od 18 in starejši od 65 let. Predstojnika pa sta z drugimi udeleženci govorila tudi o potrebi po sprejetju pravilnika, ki bi predpisal minimalne zahteve pri dostopnosti dobrin in storitev ljudem z invalidnostmi in bi moral biti sprejet že leta 2011, ter o nekaterih neuveljavljenih zahtevah Mednarodne konvencije o pravicah invalidov, ki jo je Slovenija podpisala leta 2008. Udeleženci so v zaključku srečanja govorili še o nedavno sprejeti evropski zakonodaji, ki po vsej Evropski uniji uvaja enotne standarde delovanja organov za varstvo pred diskriminacijo, kot je slovenski Zagovornik načela enakosti. Lobnik je pri tej temi opozoril na težavo, da inšpektorati v določenih primerih kršitelje prepovedi diskriminacije oglobijo, v drugih pa jim izrečejo le opomin. Zavzel se je za to, da bi ob implementaciji nove evropske zakonodaje ministrstvo Zagovorniku dodelilo tudi pristojnost izrekanja glob ter tako razbremenilo inšpektorate in zagotovilo enoten okvir sankcioniranja tistih, ki diskriminirajo.
