Poleg postopka ugotavljanja diskriminacije Zagovornik v skladu s svojimi pristojnostmi izvaja svetovanje strankam. Do 10. junija je prejel 110 prošenj za svetovanje, medtem ko jih je v celotnem letu 2019 skupaj prejel 117. Izpostavljamo tri primere svetovanja.
Ocena delovne uspešnosti ne sme biti nižja zaradi upravičene odsotnosti delavcev
Na Zagovornika se je obrnila posameznica, ki naj bi bila pri oceni delovne uspešnosti javnih uslužbencev v javnem sektorju ocenjena slabše zaradi starševskega dopusta. Ker nosečnost, materinstvo ter starševstvo spadajo med osebne okoliščine, na podlagi katerih je v skladu z ZVarD diskriminacija prepovedana, in ker ocena delovne uspešnost javnih uslužbencev ne sme temeljiti na morebitni upravičeni odsotnosti posameznika, je Zagovornik posameznici svetoval glede pravnih sredstev, ki so ji na voljo v postopku pritožbe zoper prejeto oceno. Hkrati ji je pojasnil, da lahko poda predlog za ugotavljanje diskriminacije, kar je posameznica tudi storila. Zagovornik tako v zadevi vodi tudi samostojen postopek ugotavljanja diskriminacije.
Tudi bolniki z boleznimi pljuč bi morali biti v epidemiji Covid-19 obravnavani kot ostale ranljive skupine
Zagovornik je v času epidemije koronavirusa prejel dopis posameznice, ki je navedla, da je kronična pulmološka bolnica. Menila je, da bi morala biti upravičena do nakupa v trgovinah v času, ko so lahko nakupovale ranljive skupine. Odlok, ki je sicer določal, da lahko nakup v času med 8.00 in 10.00 opravijo izključno ranljive skupine, so mediji povzeli tako, da naj bi bili do nakupa v tem času upravičeni samo invalidi, upokojenci in nosečnice, izpustili pa so druge ranljive skupine. Trgovci naj bi se držali razlage iz medijev, kar je privedlo do tega, da kronični bolniki vstopa v tem času niso imeli. Zagovornik je prijaviteljici pojasnil, da odlok velja za vse ranljive skupine, ne samo za upokojence, invalide in nosečnice, da pa je v tem delu precej nejasen, na kar je opozorila tudi Informacijska pooblaščenka. Težko je bilo namreč enoznačno določiti, kdo so ranljive skupine, ki jih je Odlok zajemal. Zagovornik je sicer ocenil, da osebe s kroničnimi obolenji dihal, za katere je Nacionalni inštitut za javno zdravje izpostavil, da je pri njih potek bolezni težji, gotovo sodijo med t.i. ranljive skupine in prijaviteljici predlagal, da s tem seznani tudi trgovca in si za ta namen pridobi zdravniško potrdilo, da je kronična bolnica.
Ožji družinski člani so tudi partnerji v partnerski zvezi in nesklenjeni partnerski zvezi dveh moških in dveh žensk
V Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja COVID-19, na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije (Odlok) je bilo navedeno, da je prehod meje na določenih kontrolni točkah med drugim dovoljen za obisk ožjih družinskih članov. V objavi na spletni strani Vlade RS je bilo pojasnjeno, da za ožjega družinskega člana štejejo zakonec (tudi izvenzakonski partner), otroci in posvojenci. Na Zagovornika se je obrnila nevladna organizacija z vprašanjem, kdo šteje za ožjega družinskega člana in ali med ožje družinske člane sodita tudi partnerja v partnerski zvezi in nesklenjeni partnerski zvezi po Zakonu o partnerski zvezi (ZPZ). Zagovornik je pojasnil, da sta partnerska zveza in nesklenjena partnerska zveza dveh žensk ali dveh moških, ki imata po ZPZ na vseh pravnih področjih enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza oziroma zunajzakonska skupnost (razen če zakon določa drugače, zakon pa za ta primer ne določa drugačne obravnave). Drugačna razlaga predpisov bi povzročila možno diskriminacijo zaradi spolne usmerjenosti.
Brezplačna telefonska številka
Strokovna služba Zagovornika na brezplačni telefonski številki 080 81 80 svetuje tistim, ki zatrjujejo, da so bili neenako obravnavani na podlagi osebnih okoliščin spola, starosti, narodnosti, rase, invalidnosti, spolne usmerjenosti, nosečnosti in podobno. Predlagajo jim, kako lahko ukrepajo, da bodo razrešili svojo težavo.
Svetuje tudi tistim, ki so udeleženi v drugih sodnih ali upravnih postopkih, v katerih se jim zastavi vprašanje, ali so diskriminirane. In strankam, ki niso zadovoljne z izidi postopkov pred drugimi organi; jih informira, kako lahko postopek izpodbijajo s predvidenimi pravnimi sredstvi, ki so predvidena v teh postopkih.
Tudi kadar se ljudje ne želijo izpostavljati ali želijo ostati anonimni, potrebujejo pa informacije in napotke, mu jih strokovni sodelavci Zagovornika nudijo v okviru svetovanja.
