Vodstvo šole je med učence razdelilo obvestila, da bodo odslej na voljo šolski obroki, ki ne vsebujejo svinjine in njenih proizvodov, starši oziroma skrbniki pa so bili zaprošeni, da s svojim podpisom potrdij, ali želijo, da otrok ne uživa svinjine. Inšpektorat za šolstvo in šport, ki je prejel prijavo, da je s tovrstno obravnavo nekaterim otrokom zagotovljen poseben šolski obrok, s čimer naj vsem učencem ne bi bila zagotovljena enakost pred zakonom, se je za mnenje obrnil na Zagovornika načela enakosti.
Zagovornik je ocenil, da gre v zadevi za uveljavitev instituta primerne / razumne prilagoditve, in sicer na podlagi osebne okoliščine veroizpovedi, ki prepoveduje uživanje svinjine. V slovenski zakonodaji je sicer institut razumne / primerne prilagoditve delno uveljavljen le na področju osebne okoliščine invalidnosti in sicer v Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov ter v Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov, kar je posledica prenosa Okvirne direktive 2000/78/EK ter implementacije Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov v slovenski pravni red.
Vsebinsko pa so lahko ukrepi za razumno / primerno prilagoditev sprejeti tudi na drugih področjih in v povezavi z drugimi osebnimi okoliščinami, ne le na področju invalidnosti. Obravnavana šola je tako prehrano, ki jo zagotavlja za šoloobvezne otroke, prilagodila veroizpovedi skupine otrok (oziroma posredno njihovih staršev, gre za judovsko in muslimansko vero), saj bi bili v nasprotnem primeru ti otroci lahko prikrajšani za šolski obrok. Pri tem je ravnala v tudi v duhu načela koristi otroka, ki je varovan z Družinskim zakonikom.
Zagovornik opozarja, da tovrstna uveljavitev instituta primerne / razumne prilagoditve ne posega v pravice drugih in ne pomeni diskriminacije vseh ostalih posameznikov in posameznic, ki tovrstne prilagoditve ne potrebujejo. Glede na navedeno Zagovornik v odstopljeni pobudi ni zaznal elementov diskriminacije, kot jo opredeljuje Zakon o varstvu pred diskriminacijo.
