Pri obnovi enega od gledališč v lokalni skupnosti lastnik oziroma izvajalec dela nista zagotovila, da bi imeli ljudje, ki so uporabniki vozička, zagotovljen nemoten dostop na oder gledališča. Na zagovornika se je obrnila pobudnica, ki ji je invalidnost preprečevala dostop do odra. Zagovornik je ugotovil, da občina kot lastnica gledališča glede na predpise in standarde ni dolžna zagotoviti neoviranega dostop na oder (saj ne gre za novogradnjo), je pa to storila, v kolikor je bila za to izražena potreba ter je za to poiskala ustrezne in primerne trajne rešitve, kar je z vidika vključevanja funkcionalno oviranih oseb v vsakdanje življenje resnično pohvalno. Glede na navedeno ni možno govoriti o neposredni diskriminaciji zaradi invalidnosti v smislu Zakona o varstvu pred diskriminacijo. Ne glede na navedeno pa je Zagovornik občini podal priporočilo, da izpostavljeno problematiko čim prej obravnava in pretehta možnosti zagotovitve neoviranega in stalnega dostopa funkcionalno oviranim osebam na oder in s tem ustvari pogoje, da bodo slednje enakopravneje vključene v družbo in bodo lahko v večjem številu sodelovale v kulturnem življenju in drugih dogodkih, ki jih gledališče ponuja.
