Zagovornik je zaključil postopek v zadevi na temo sklenitve življenjskega zavarovanja, ki ga je vodil na predlog osebe s paraplegijo – predlagatelja. Predlagatelj je na zavarovalnico podal povpraševanje za življenjsko zavarovanje za dobo 10 let zaradi zavarovanja stanovanjskega posojila. Prejel je ponudbo zavarovalnice, ko pa je v komunikaciji razkril, da je oseba z invalidnostjo – paraplegik, mu je zavarovalnica odgovorila, da ga po veljavnih zavarovalnih pogojih ne more sprejeti v življenjsko zavarovanje. Predlagatelj, star 45 let in dobrega zdravja, je pred Zagovornikom zatrjeval diskriminacijo zaradi invalidnosti po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD), pa tudi kršitev 8. člen Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, ki prepoveduje diskriminacijo zaradi invalidnosti na področju dostopa do dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti.
Zagovornik je v zadevi prepoznal elemente možne neposredne diskriminacije zaradi invalidnosti pri dostopu do zavarovalniških storitev. Nezmožnost sklenitve življenjskega zavarovanja bi za predlagatelja lahko imela posledico omejitve pri možnosti pridobitve bančnega posojila za stanovanjski objekt, kar pa pomeni pomembno prikrajšanost pri pravici urejanja svojih bivanjskih razmer. Po drugi strani ZVarD določa izjeme od prepovedi neposredne diskriminacije v 13. členu, po katerem neenako obravnavanje ne pomeni diskriminacije, če temelji na legitimnem cilju, sredstva za njegovo doseganje pa so ustrezna, potrebna in sorazmerna.
Zagovornik je zavarovalnico zaprosil za odziv in pojasnilo, ali izključevanje osebe z invalidnostjo primerno izhaja iz Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1). Pri tem je Zagovornik zavarovalnico še zaprosil, da mu posreduje nabor (izključevalnih) pogojev za sklenitev življenjskega zavarovanja in pravno tolmačenje za zavrnitev sklenitve življenjskega zavarovanja z osebo z invalidnostjo – paraplegikom.
Zavarovalnica je pojasnila, da je predlagatelj poizvedoval o možnosti sklenitve življenjskega zavarovanja zaradi najema stanovanjskega posojila za obdobje 10 ali 14 let, opravil pa je tudi zdravniški pregled. Pri prevzemanju tveganj zavarovalnica izdela oceno tveganja na podlagi kvalitativnega in kvantitativnega ovrednotenja tveganj. Občasno v postopek vključi tudi pozavarovalnico. To je storila tudi v tem primeru. Pri tem je ugotovila, da bi se glede na starost predlagatelja 45 let lahko zavarovanje sklenilo le za obdobje petih let, saj bi po preteku teh petih let predlagatelj presegel dovoljeno starost za pogodbo življenjskega zavarovanja pri tej zavarovalnici. Posledično je zavarovalni zastopnik predlagatelja obvestil, da ga zavarovalnica po veljavnih pogojih kot paraplegika ne more sprejeti v zavarovanje. Vzrok za nesklenitev zavarovanja naj tako ne bi bila paraplegija, ampak starost predlagatelj ob sklenitvi zavarovanja. Navedeno starostno omejitev je pozavarovalnica utemeljevala na podlagi več medicinskih raziskav, iz katerih naj bi izhajalo, da je pri diagnosticirani paraplegiji povprečna pričakovana življenjska doba nižja od splošno pričakovane življenjske dobe. Zavarovalnica je priložila strokovne članke o omenjenih medicinskih raziskavah. Nadalje je zavarovalnica še navedla, da skladno s šestim odstavkom 521. členom ZZavar-1 vse ponudnike in potencialne zavarovance obravnava enako, vendar pa v postopku selekcije in ocene nevarnosti (tveganj) ter pri določanju premij in izplačevanju zavarovalnin lahko upošteva merila zavarovalne stroke ali le naslednje osebne okoliščine in značilnosti: starost, zdravstveno stanje, invalidnost in poklic ter druge osebne okoliščine, ki lahko utemeljeno vplivajo na višino prevzete nevarnosti, razen spola, materinstva in nosečnosti. To določilo naj bi tako izpolnilo tudi zakonske zahteve po 13. členu ZVarD in bi tako pomenilo izjemo od prepovedi diskriminacije.
Zagovornik je ugotovil, da je zavarovalnica posredovala dva strokovna medicinska članka, od katerih je bil en objavljen leta 2000, drugi pa leta 2006, torej pred devetnajstimi in trinajstimi leti, ter da je iz vsebine obeh člankov mogoče razbrati, da se z leti trend izboljšanja življenjskih pogojev oseb s paraplegijo ter njihova pričakovana življenjska doba povečuje. Tako je Zagovornik zavarovalnico opozoril, da bi bilo potrebno upoštevati sodobnejše medicinske raziskave. Za posredovani dve je Zagovornik ocenil, da sta prestari, da bi lahko merodajno upoštevali aktualnost njihovih rezultatov. Iz raziskav je tudi razvidno, da oseba, ki je postala paraplegik pred dopolnjenim 30. letom starosti, lahko pričakuje višjo doseženo starost od povprečja vseh oseb s paraplegijo. Opozoril je tudi, da je pri tem potrebo upoštevati, da gre za raziskave oseb, ki prebivajo v Združenih držav Amerike, katerih način življenja in zdravstveni pogoji niso povsem primerljivi s situacijo v Evropi oz. Sloveniji. Zagovornik je izrazil prepričanje, da bi bila primernejša postavitev meje na najmanj 55 let starosti, s tem pa bi bila tudi omogočena sklenitev življenjskega zavarovanja za dobo najmanj 10 let.
Medtem ko obstaja legitimni cilj zavarovalnice, da zmanjša ali tudi preprečuje zavarovalna tveganja, morajo sredstva za doseganje tega cilja temeljiti na ustreznih medicinskih raziskavah. V konkretnem primeru pa ni bilo tako. Starostna omejitev pri sklenitvi življenjskega zavarovanja na podlagi pričakovane življenjske dobe za paraplegike je na splošno sicer ustrezen, potreben in sorazmeren ukrep, toda konkretna zgornja starostna meja ni bila primerno določena.
Na podlagi navedenih ugotovitev je Zagovornik zavarovalnico pozval k premisleku o možnosti, da predlagatelju vendarle ponudi sklenitev življenjskega zavarovanja. Tako bi spor lahko sporazumno rešili in preprečili diskriminacijo. Posledično je Zavarovalnica obvestila Zagovornika, da je sledila njegovemu pozivu po sporazumni rešitvi zadeve. S strani pozavarovalnice je zavarovalnica prejela dodatne zahteve, ob izpolnitvi katerih pa je lahko predlagatelju ponudila sklenitev življenjskega zavarovanja.
Po uspelem dosežku (skorajšnji sporazumni razrešitvi spora) in tako preprečitvi diskriminacije je predlagatelj Zagovorniku sporočil, da je od namere, da bi najel stanovanjsko posojilo, odstopil, posledično pa tudi življenjskega zavarovanja ne potrebuje več. Ker je predlagatelj tudi pisno umaknil predlog za obravnavo, je Zagovornik postopek s sklepom ustavil.
