Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je poslankam in poslancem Državnega zbora predal redno letno poročilo o delu Zagovornika v letu 2023. Iz njega izhaja, da so diskriminatorne obravnave dejansko vsak dan in skoraj povsod deležni predvsem ljudje z invalidnostmi. Zagovornik je lani ugotovil še diskriminacijo na podlagi spola, narodnosti, rase ali etničnega porekla, starosti, spolne usmerjenosti, zdravstvenega stanja, družinskega statusa in kraja bivanja. »Zmanjševanje diskriminacije v družbi je del zagotavljanja človekovih pravic,« je v predgovoru poročila izpostavil Lobnik. »Ta proces je lahko uspešen le, če v njem z Zagovornikom sodelujejo različni partnerji.«
Kot izhaja iz letnega poročila, je Zagovornik lani posebno pozornost namenil proučevanju položaja ljudi z invalidnostmi. Na podlagi pričevanj članov invalidskih organizacij je ugotovil, da javni medkrajevni avtobusni prevoz še vedno ni dostopen ljudem z gibalnimi in senzornimi oviranostmi, čeprav bi to moralo biti urejeno že najkasneje decembra 2020. Podobno nedostopnost za ljudi z invalidnostmi je ugotovil tudi glede objektov v javni rabi, kot so šole, centri za socialno delo, upravne enote, sodišče, kulturne ustanove, stavbe splošnega družbenega pomena in javne površine. Pristojne je pozval, naj čim prej ukrepajo, saj kaže, da se bo pred uvedbo potrebnih prilagoditev iztekel tudi ta zakonski rok za zagotovitev dostopnosti objektov v javni rabi. Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov je to december 2025. »Ključno spoznanje naših ugotovitev je, da če prepustimo te procese spontanemu teku, ciljev kot družba preprosto ne bomo dosegli. Če pa bo vlada izkoristila priložnost in posegla v ta spontani proces proaktivno in z načrtnim delovanjem, bomo lahko čez dve leti predstavili bistveno drugačne številke,« poudarja zagovornik Miha Lobnik.
Za potrebe ozaveščanja javnosti o diskriminaciji je Zagovornik lani pripravil priročnik o varstvu pred diskriminacijo, namenjen zaposlenim in iskalcem zaposlitve. Zbirki zgibank o zagotavljanju enakih možnosti ranljivim skupinam je dodal zgibanko na temo varstva pred diskriminacijo ljudi z invalidnostmi. Posebej inovativni izdelki za ozaveščanje pa so nastali v okviru dveletnega evropsko sofinanciranega projekta Soočimo se z diskriminacijo, ki ga Zagovornik izvaja skupaj s partnerji: študenti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani so pripravili avtorsko gledališko predstavo o diskriminaciji in tri kratke filme o primerih diskriminacije, ki jih je obravnaval Zagovornik. Vse to je Zagovornik objavil na svoji spletni strani www.zagovornik.si.
Zagovornik je lani telefonsko oziroma pisno svetovanje in podporo zaradi suma na diskriminacijo nudil 611 ljudem.
Dokončal je šest ocen diskriminatornosti predpisov in v treh zadevah ocenil, da gre za diskriminacijo po starosti: za diskriminatorne je ocenil pogoje za registriranje in kategoriziranje športnikov ter določila Zakona o osebni asistenci, ki pridobitev osebne asistence omejujejo z zgornjo oziroma spodnjo starostno mejo 65 oziroma 18 let. Glede pogojev za pridobitev pravice do osebne asistence je Ustavnemu sodišču predlagal, naj opravi oceno ustavnosti in zakonitosti.
Zaključil je tudi 34 postopkov ugotavljanja diskriminacije in jo ugotovil v devetih zadevah. Ugotovil je diskriminacijo dijakinje, ki je imela zaradi težav pri branju celotno srednjo šolo pri pouku lahko pripomočke za učenje, pri maturi pa ji to ni bilo omogočeno. Ugotovil je diskriminatorno obravnavo zaposlene zaradi njenih sindikalnih aktivnosti in diskriminacijo iskalke zaposlitve, ki je morala odgovarjati na vprašanja o načrtovanju družine navkljub zakonski prepovedi postavljanja takih vprašanj v zaposlitvenih postopkih. Ugotovil je diskriminacijo istospolno usmerjene ženske, ki ji je ginekologinja zaradi te njene osebne okoliščine odrekla nadaljnjo zdravstveno obravnavo. Ugotovil je, da so bili pri javnem razpisu za oddajo stanovanj v slabši položaj postavljeni prosilci iz enostarševskih družin z deljenim skrbništvom, primer diskriminacije pri oddaji nepremičnine na trgu pa je ugotovil zato, ker je najemodajalec možnost najema vnaprej odrekel vsem tujcem in tistim, ki nimajo družine. Ugotovil je še diskriminatorno obravnavo tujca na eni izmed upravnih enot, posameznika pri izbiri osebne zdravnice na podlagi njegovega kraja bivanja in delavcev določenega podjetja pri pogojih za izplačilo božičnice.
V letu 2023 je Zagovornik v različnih postopkih obravnave diskriminacije izdal 127 priporočil, večino na predlagane zakone in za spodbujanje enakega obravnavanja. V veliki večini primerov so se priporočila nanašala na izboljšanje položaja ljudi z invalidnostmi. Takšna so bila tudi priporočila za zagotovitev varstva človekovih pravic vsem ljudem z invalidnostmi tako, da bi zagotovili ustrezen uradni slovenski prevod Mednarodne konvencije o pravicah invalidov. Po temeljitem pregledu obstoječega prevoda je namreč Zagovornik ocenil, da ta otežuje pravilno razumevanje in zagotavljanje vseh pravic vsem ljudem z invalidnostmi v Sloveniji.
Kot je v predgovoru v letno poročilo poudaril zagovornik Lobnik, je zmanjševanje diskriminacije v družbi sestavni del zagotavljanja varstva človekovih pravic. »Ta proces je lahko zares uspešen le, če v njem z Zagovornikom sodelujejo različni partnerji. Prisluhniti moramo ljudem, nevladnim organizacijam, izobraževalnim in drugim javnim državnim institucijam, njihovim predlogom in naporom. Če se vsi ti procesi, ki sicer potekajo avtonomno, tudi smiselno povežejo, lahko v družbi dosegamo napredek, ki je v dobro vseh.«
To je kratek povzetek vsebine letnega poročila, ki je na naslovu https://zagovornik.si/wp-content/uploads/2024/04/RLP-2023.pdf.
