Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je članicam in članom Odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide predstavil redno letno poročilo za leto 2017 in opozoril, da postopki obravnave primerov diskriminacije trajajo predolgo, zato je nujna takojšnja sprememba Zakona o varstvu pred diskriminacijo, in izpostavil, da novi neodvisni in samostojni državni organ v skladu z vsebinskim in finančnim načrtom, ki ga je predložil spomadi 2017, potrebuje sredstva, kot jih je predvidel. Odbor DZ je oba predloga podprl brez glasu proti, tako nujnost sprememb Zakona o varstvu pred diskriminacijo kot povišanje sredstev za delovanje organa.
Zagovornik je uvodoma pojasnil, da je neodvisni državni organ nastal pred dvema letoma, ker je bila Slovenija kot članica EU primorana zagotoviti neodvisno varstvo pred diskriminacijo. Opozoril je, da pristojnosti in pooblastila, ki jih zakon daje Zagovorniku, upravičeno zbujajo pričakovanja ljudi, da bodo dobili pomoč in podporo, zato so nujne spremembe ZVarD, ki bodo dejansko omogočile hitro in učinkovito izvajanje zakona. Zakon namreč vsebuje vrsto nejasnosti in ovir: organ je hkrati zagovornik žrtve in odločevalec v konkretnem primeru; posamezniku ni mogoče zagotoviti anonimnosti v postopku, s čimer je izpostavljen; podvajanje postopkov, ker obstaja možnost hkratnih inšpekcijskih nadzorov pri Zagovorniku in področnih inšpektoratih, ter nevarnost, da bi o istem primeru prišlo do različnih odločitev; zakon Zagovorniku ne daje sankcij; zakon pušča odprto možnost dveh različnih postopkov – po Zakonu o upravnem postopku in po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru, kar vodi do nesprejemljivo dolgih postopkov.
Lobnik je v predstavitvi letnega poročila poslankam in poslancem v novem sklicu Državnega zbora podrobneje pojasnil naloge, ki jih Zagovorniku načela enakosti določa Zakon o varstvu pred diskriminacijo. V glavnih točkah je povzel vsebino poročila, pregled aktivnosti ZNE v letu 2017, potek vzpostavljanja organa in statistiko predlogov za obravnavo. Največ predlogov je Zagovornik prejel na podlagi osebne okoliščine invalidnost, zatem spol, versko prepričanje in etnično poreklo. Največ prijavljene diskriminacije je na področju dostopa do dobrin in storitev ter na področju dela in zaposlitve.
Izpostavil je javnomnenjsko raziskavo, vključeno v poročilo, ki je pokazala, da dve tretjini vprašanih meni, da je diskriminacija enakovreden problem drugim problemom v državi. Kar tretjina vprašanih ocenjuje, da se je stanje na področju diskriminacije v državi še poslabšalo. Iz raziskave je tudi razvidno, da si ljudje želijo več informacij in ozaveščanja o problemu diskriminacije v državi ter kako si lahko pomagajo.
