Zagovornik načela enakosti je ministrstvu za solidarno prihodnost poslal več priporočil glede predloga novele Stanovanjskega zakona. Predlaga dopolnitve, ki bi morale biti vključene v zakonodajni predlog, da bi se zagotovila enakopravnost in preprečila diskriminacija pri dostopu do javnih najemnih stanovanj.
Zagovornik v priporočilih opozarja, da je treba v novelo Stanovanjskega zakona dodati določbo, ki bo izrecno prepovedala diskriminacijo na trgu nepremičnin. Zagovornik je namreč v preteklosti ugotovil primere neposredne diskriminacije pri dostopu do stanovanj, npr. v obliki diskriminatornih oglasov. Tega je največ na področju oddajanja stanovanj v najem s strani zasebnih najemodajalcev. Ni še dovolj zavedanja, da so tudi zasebniki enako kot javni subjekti dolžni dajati stanovanja v najem ljudem pod enakimi pogoji.
Priporoča tudi, da se podatki o prosilcih in najemnikih zbirajo tudi za namene spremljanja in preprečevanja diskriminacije ter pripravo statističnih analiz. Brez analiz javni stanovanjski skladi težko ovrednotijo učinkovitost ukrepov in doseganje ciljev oddajanja javnih najemnih (prej neprofitnih) v najem.
Zagovornik opozarja, da mora biti ustrezno utemeljen pogoj, da je do najema javnega najemnega stanovanja upravičen kdor ima stalno prebivališče v občini. Izpostavil je tudi, da je tako omejevanje dostopa do javnih najemnih stanovanj tudi v nasprotju z državnim ciljem večje stanovanjske mobilnosti, saj otežuje začasne preselitve zaradi izobraževanja, dela ali drugih potreb.
Zagovornik priporoča, da se v zakonu pravica do najema javnega najemnega stanovanja časovno omeji v primerih, ko najemniki ne bi več izpolnjevali pogojev za pridobitev te pravice. Priporoča, da naj se v okviru preverjanja izpolnjevanja pogojev za dostop do javnih najemnih stanovanj preverja tudi dohodek najemnika. Po predlogu zakona bi se v primeru neizpolnjevanja dohodkovnega oziroma premoženjskega pogoja najemniku javnega najemnega stanovanja le zvišala najemnina. To pa lahko postavi druge prosilce v slabši položaj brez dostopa do stanovanja, ki bi ga potrebovali.
V nadaljevanju Zagovornik priporoča spremembo dohodkovnega cenzusa za dostop do javnih najemnih stanovanj. Na ta način bi zagotovili, da bodo stanovanja namenjana tistim, ki jih resnično potrebujejo in ne tistim, ki si jih lahko s svojimi dohodki zagotovijo na trgu. Zdaj se lahko zgodi, da je tričlanska družina brez dohodkov točkovana slabše od tričlanske družine, v kateri vsi trije člani prejemajo povprečno plačo, vendar so po drugih merilih točkovani bolje.
Priporoča tudi odstranitev pogoja, da lahko za dostop do javnega najemnega stanovanja dostopajo samo poslovno sposobne osebe. Zagovornik ne vidi razloga, da ne bi bili do najema upravičeni tudi tisti, ki imajo omejeno poslovno sposobnost, npr. delno.
Priporoča tudi, da ministrstvo ukrepe za zagotavljanje enakih možnosti pri dostopu do stanovanj razširi na vse ljudi z invalidnostmi, ne samo na tiste, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali pomoč druge osebe. Tudi npr. slepi, slabovidni ali gluhoslepi imajo lahko težave pri gibanju in potrebujejo fizične prilagoditve prostora.
Zagovornik priporoča ministrstvu, da v zakonu in pravilniku obrazloži in utemelji prednostne kategorije prosilcev. Te morajo biti nediskriminatorne in temeljiti na ugotovljenem manj ugodnem položaju upravičencev. Prav tako priporoča opustitev možnosti določanja prednostnih kategorij s strani stanovanjskih skladov, saj lahko to povzroči neupravičeno različno obravnavo prosilcev in s tem diskriminacijo.
Zagovornik priporoča ministrstvu tudi, da v predlogu zakona uredi položaj žrtev partnerskega oziroma družinskega nasilja, ki že bivajo v javnem najemnem stanovanju. Trenutna ureditev ne ščiti žrtev nasilja, saj ne omogoča izselitve povzročitelja nasilja ali prenehanja najemnega razmerja brez njegovega soglasja.
Ministrstvu je tudi priporoča, da dodatno utemelji starostno mejo 65 let oziroma pogoj upokojenosti kot merilo za dostop do javnih oskrbovanih stanovanj.
Ministrstvo tudi poziva, da prednostne kategorije, ki se nanašajo na starost, utemelji in pojasni. Merilo starosti je namreč vprašljivo, saj ni izkazano, kako bi višja starost (pogoj starosti nad 65 let) samodejno predstavljala ranljivost na stanovanjskem področju.
Ministrstvo je Zagovornik tudi pozval, da pojasni smiselnost kategorije prosilcev, ki se v preteklosti niso uspeli uvrstiti na seznam upravičencev. Trenutno predlagana ureditev namreč ne sledi namenu, da se stanovanja zagotovi tistim, ki jih resnično potrebujejo.
Za lažjo odpravo arhitektonskih ovir v večstanovanjskih stavbah Zagovornik priporoča večinsko soglasje etažnih lastnikov in ne 75 odstotno, ko je predvideno v predlogu zakona. Večinsko soglasje bi olajšalo izvedbo del in izboljšalo dostopnost stavb za vse ljudi.
Več v priporočilih na povezavi https://zagovornik.si/izdelki/priporocila-zagovornika-glede-osnutka-predloga-zakona-o-spremembah-in-dopolnitvah-stanovanjskega-zakona/.
