Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je na današnji okrogli mizi z naslovom Predsodki in izključenost starih poudaril, da se je Slovenija s sprejetjem Zakona o varstvu pred diskriminacijo pred dvema letoma pridružila drugim evropskim državam, ki prepovedujejo neenako obravnavanje ljudi tudi zaradi njihove starosti. “Diskriminacija zaradi starosti je prepovedana,” je poudaril.
Pojasnil je, kaj Zagovornik nudi posameznikom in institucijam, kader se ti počutijo diskriminirane oziroma zaznajo diskriminacijo. Zagovornik načela enakosti kot neodvisni državni organ nudi ljudem svetovanje in pravno pomoč ter obravnava formalne predloge za obravnavo, ki mu jih lahko posredujejo posamezniki in institucije. Če gre za vprašanje varstva pred diskriminacijo pa Zagovornik stranki lahko pomaga tudi v postopku pred drugim državnim organom. Velikokrat gre za diskriminacijo zaradi pomanjkanja ozaveščenosti javnega ali zasebnega sektorja, zato Zagovornik lahko izda tudi pojasnilo oziroma priporočilo kršitelju, da odpravi diskriminacijo. Na podlagi prijav lahko Zagovornik predlaga zakonodajne spremembe in priporočila na sistemski ravni.
Zagovornik Lobnik je povedal, da je organ od skupno 500 predlogov za obravnavo prejel 30 takšnih, ki se nanašajo na domnevno starostno diskriminacijo. Doslej je izdal eno odločbo o diskriminaciji na podlagi starosti. Gre za primer kolesarskega sodnika, kateremu kršitelj ni omogočil opravljanja funkcije kolesarskega sodnika po tem, ko je pobudnik dopolnil 70 let. Nacionalna zakonodaja namreč ne ureja, do katere starosti lahko nekdo opravlja funkcijo kolesarskega sodnika. V ostalih obravnavanih primerih, ki so še v postopku ali ni bila ugotovljena diskriminacija, je šlo za vprašanje neenake obravnave na podlagi starosti pri oglasih in razpisih za delo, pri razpisih za sredstva, ki so starostno omejena, pravice delavcev, da po upokojitvi opravljajo delo za določeno število ur mesečno, vendar tega ne omogoča invalidskim upokojencem.
V pogovoru je zagovornik Lobnik pojasnil tudi razliko med diskriminacijo na podlagi starosti, kar opredeljuje Zakon o varstvu pred diskriminacijo, in sorodnimi pojmi, kot so šikaniranje in mobing oziroma trpinčenje. O starostni diskriminaciji govorimo, kadar prihaja do diskriminacije prav na podlagi oziroma zaradi osebne okoliščine – starosti. O šikaniranju skladno z že izoblikovano sodno prakso govorimo, ko na primer delodajalec vodi postopek v zvezi z delavčevimi pravicami ali obveznostmi izključno zato, da bi delavcu škodoval. Šikaniranje pomeni namerno povzročanje nevšečnosti, neprijetnosti, zapostavljenosti itd. Za mobing oziroma trpinčenje pa gre v primeru sistematičnega in dalj časa trajajočega slabega ravnanja, ki žrtvi povzroči socialne, psihične in zdravstvene težave. Bistvena razlika med vsemi prepovedanimi oblikami ravnanja je torej v tem, da pri trpinčenju in šikaniranju – za razliko od diskriminacije – nedopustno ravnanje ni nujno povezano z eno ali več osebnimi okoliščinami posameznika.–
Na okrogli mizi, ki jo je organiziral zavod za aplikativne študije OPRO, sta sodelovala tudi dr. Mirjana Nastran Ule, Center za socialno psihologijo, FDV in dr. Vito Flaker s Fakultete za socialno delo.
