Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je na delovnem sestanku ministru za notranje zadeve Alešu Hojsu predstavil delo Zagovornika načela enakosti v letu 2020.
Povedal je, da se je v času epidemije podvojilo število svetovanj, ki jih je Zagovornik nudil osebam, ki so menile, da so diskriminirane. Zagovornik je prejel tudi veliko pobud za oceno diskriminatornosti predpisov in izdal več deset priporočil za spodbujanje enakega obravnavanja, je povedal Lobnik.
Lobnik je ministru predstavil tudi aktivnosti Zagovornika na področju preprečevanja diskriminacije zaradi uvajanja umetne inteligence in avtomatiziranega odločanja. Pogovorila sta se o načrtih Policije glede uporabe umetne inteligence pri odkrivanju in preprečevanju sovražnega govora in drugih prekrškov in kaznivih dejanj.
Predstojnika organov sta naslovila še področje zbiranja podatkov o osebnih okoliščinah žrtev zločinov iz sovraštva. Pogovorila pa sta se tudi o okrepljeni vlogi Policije pri zagotavljanju enakopravne obravnave in enakih možnosti za Rome.
Več o vsebini letnega poročila Zagovornika načela enakosti:
Vsak peti prebivalec Slovenije meni, da je že bil diskriminiran. Največkrat zatrjuje diskriminacijo v zaposlitvenem postopku ali pri delu in na področju dostopa do blaga, storitev in stanovanja. V zadevah, ki jih je v letu 2020 Zagovornik zaključil, pa je bila najpogosteje zatrjevana slabša obravnava zaradi invalidnosti, rase in narodnosti, starosti, spola, vere ali prepričanja in državljanstva.
V letu 2020 je tudi na delo Zagovornika načela enakosti pomembno vplivala epidemija. Zaradi stisk prebivalcev je opravil veliko več svetovanj in prejel tudi občutno več predlogov za oceno diskriminatornosti predpisov.
Pri zaključenih primerih ugotavljanja diskriminacije in svetovanj so bile med največkrat zatrjevanimi osebnimi okoliščinami, na podlagi katerih so bili posamezniki domnevno slabše obravnavani, invalidnost (14%), narodnost, rasa ali etnično poreklo (11%), starost (6%), spol (5,5%), vera ali prepričanje (5%) in državljanstvo (5%). Največ primerov je bilo s področja zaposlovanja in dela (29%) in s področja dostopa do dobrin, storitev in stanovanja (22%).
Prav pri varstvu pred diskriminacijo na področju dela se je v 2020 zgodil pomemben premik. Upravno sodišče je v upravnem sporu v celoti pritrdilo Zagovornikovi odločitvi, da višine božičnice ni primerno vezati na prisotnost delavca na delovnem mestu, ker bi to lahko pomenilo diskriminacijo zaposlenih, ki bi bili z dela odsotni zaradi njihovih osebnih okoliščin nosečnosti, starševstva, zdravstvenega stanja in invalidnosti.
Diskriminacija v Sloveniji še vedno razširjen pojav
Po periodični raziskavi o diskriminaciji v Sloveniji, ki jo je Zagovornik ponovno opravil v 2020, dve tretjini prebivalcev menita, da je diskriminacija pri nas pomembna težava. Vsak peti prebivalec je navedel, da je že bil žrtev diskriminacije, približno štirje odstotki prebivalcev pa so navedli, da so vsaj enkrat izkusili spolno nadlegovanje, ki je posebna oblika diskriminacije.
Kot družbeno področje, na katerem se diskriminacija zgodi najpogosteje, je tudi v raziskavi navedeno področje zaposlovanja in dela. Mnoge žrtve ali priče diskriminacije pa je ne prijavijo, saj menijo, da prijava ne bi nič spremenila ali pa bi stanje še poslabšala.
Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti: »Pri varstvu pred diskriminacijo smo v Sloveniji vsako leto bolj uspešni. Nas pa na tem področju čaka še veliko dela. Podatki kažejo, da so razlogi za neenako obravnavo raznoliki. Področji dela in trga dobrin in storitev sta za ljudi tako pomembni, da se v teh primerih odločijo ukrepati in pričakujejo pomoč države. Zato je potrebno, da obstaja organ, ki se s področjem diskriminacije ukvarja sistematično in ljudem nudi podporo. Ukrepanje velikokrat zaleže, za žrtve ali priče diskriminacije je postopek preprost in brezplačen. Imamo torej dobre temelje in dobre možnosti, da razvoj na tem področju še okrepimo.«
V letnem poročilu Zagovornika so sicer vključeni statistični podatki in predstavljen širok razpon delovanja organa v letu 2020. Povzetki primerov, ki jih je obravnaval, so pregledno predstavljeni po osebnih okoliščinah, ki so jih prijavitelji diskriminacije zatrjevali kot razlog za diskriminacijo, po oblikah diskriminacije, po družbenih področjih, na katerih se je diskriminacija domnevno zgodila, in po ministrstvih, ki posamezna področja pokrivajo.
Posebna pozornost je posvečena tudi varstvu pred diskriminacijo zaradi uveljavljanja avtomatiziranega odločanja oziroma uporabe umetne inteligence. Avtomatizirano odločanje namreč ustvarja človek, ki lahko vanj zavedno ali nezavedno vgradi obstoječe diskriminatorne vzorce odločanja. Zagovornik je sodeloval pri pripravi Nacionalnega programa spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v RS do leta 2025, letno poročilo pa predstavi evropske dokumente s tega področja, ki mu bo Slovenija posebno pozornost namenila v okviru predsedovanja Svetu EU.
Redno letno poročilo Zagovornika načela enakosti za leto 2020 je dostopno na povezavi: https://zagovornik.si/letno-porocilo-2/