Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je ministrici za pravosodje Dominiki Švarc Pipan predstavil letno poročilo organa za varstvo pred diskriminacijo za leto 2021. Govorila sta tudi o načrtih ministrstva na področju zagotavljanja varstva pred diskriminacijo.
Lobnik je ministrici povedal, da je bilo med primeri domnevne diskriminacije, ki jih je Zagovornik zaključil v preteklem letu, največ tistih s področja zaposlovanja in dela, dostopa do dobrin in storitev in s področja socialnih pravic. Prijavitelji domnevne diskriminacije so največkrat zatrjevali diskriminacijo zaradi njihovih osebnih okoliščin invalidnosti, narodnosti, rase ali etničnega porekla, spola in starosti.
Dodal je, da je tudi v letu 2021 delovanje organa za varstvo pred diskriminacijo zaznamovala epidemija covida-19. Zaključil je več ocen diskriminatornosti predpisov in izdal več priporočil za izboljšanje položaja skupin in posameznikov z določenimi osebnimi okoliščinami, ki bi lahko bili zaradi ukrepov deležni diskriminatorne obravnave. Opravil pa je tudi približno 1.700 ur svetovanja in pri tem pomoč in podporo nudil 415 ljudem, ki so menili, da so diskriminirani.
Izboljšanje stanja na področju diskriminacije je zasledoval tudi s posebnimi poročili. Pripravil je poročilo o položaju gluhih v izobraževalnem sistemu in poročilo o položaju transspolnih ljudi v postopkih medicinske potrditve spolne identitete in pravnega priznanja spola v Sloveniji. Na podlagi ugotovitev iz teh poročil je pristojnim izdal priporočila za odpravo diskriminatorne obravnave.
Več o rednem letnem poročilu Zagovornika preberite na povezavi https://zagovornik.si/zagovornikovo-letno-porocilo-v-letu-2021-najvec-prijav-diskriminacije-s-podrocja-zaposlovanja-in-dela/
Na srečanju je Lobnik ministrico seznanil z nekaterimi priporočili, ki jih je Zagovornik v preteklosti dal ministrstvu in so še aktualna.
Predstavil ji je predlog, naj se v kazenski zakonik kot oteževalno okoliščino kateregakoli kaznivega dejanja določi to, da je imelo dejanje diskriminatoren nagib.
Poudaril je, da bi bilo v zakonu o varstvu osebnih podatkov dobro predvideti tudi primere, ko bi bila zbiranje in obdelava osebnih podatkov pripadnikov določenih ranljivih skupin dopustna zaradi zagotavljanja enake obravnave in enakih možnosti.
Z ministrico sta govorila tudi o priporočilu glede določitve oziroma vzpostavitve organa na ravni vlade, ki bi bil zadolžen za vodenje in koordinacijo protidiskriminacijskih politik. Evropska komisija namreč od držav članic EU zahteva pripravo nacionalni strategiji za boj proti rasizmu in za pravice LGBTIQ-skupnosti.
Lobnik je ministrici ob tem povedal, da je prakse sodišč s področja diskriminacije relativno malo in da se Zagovornik lahko v določenih primerih odloči tudi za sodno zastopanje diskriminiranih strank. Prvi tak primer je zastopanje kolesarskega sodnika, ki je bil po oceni Zagovornika diskriminiran na podlagi starosti. V preteklem letu se je v tem postopku zaključila prva sodna etapa – ljubljansko okrajno sodišče je potrdilo, da je bil kolesarski sodnik res žrtev starizma, je na srečanju povedal zagovornik.
Ministrica Švarc Pipan je ocenila, da je letno poročilo Zagovornika strukturirano in informativno. Dejala je, da je Zagovornik pomemben gradnik v sistemu varstva človekovih pravic, in napovedala, da bo ministrstvo pod njenim vodstvom odločno podpiralo Zagovornikova prizadevanja in aktivno pristopilo k upoštevanju njegovih priporočil.
