»Ključno spoznanje iz posebnih poročil o dostopnosti prostorov ljudem z invalidnosti je, da če prepustimo te procese spontanemu teku, naših ciljev preprosto ne bomo dosegli,« je na letni predstavitvi aktivnosti projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi povedal zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Kot je poudaril, je odgovornost družbe, da se po zmožnostih prilagodi tistim, ki se zaradi svojih osebnih okoliščin ne morejo prilagoditi situaciji. »To je temeljno sporočilo varstva pred diskriminacijo,« je dejal.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je bil med govorci na letni predstavitvi aktivnosti projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki ga izvaja Geodetski inštitut Slovenije.
Kot je povedal, ta projekt podpira, saj gradi javno bazo podatkov o dostopnosti in hkrati tudi ozavešča o pomenu dostopnosti prostora za vse. Poudaril pa je, da bi morali kot družba veliko več napora in virov kot doslej usmeriti v prilagajanje javnega prostora.
»Dostop do osebne mobilnosti in s tem do zdravstvenega, socialnega in sodnega varstva, izobraževanja ter zaposlitve, je temeljna pravica, ki je ljudje z invalidnostmi zaradi neizpolnjenih zavez države pogosto ne morejo uživati,« je opozoril in navedel primer odvetnice in profesorice prava, ki je na Zagovornikovi okrogli mizi o dostopnosti in položaju ljudi z invalidnostmi povedala, da zaradi prostorske nedostopnosti sodnih dvoran opušča odvetniški poklic.
»Ugotovitve naših posebnih poročil o dostopnosti objektov v javni rabi kažejo, da četrtina teh objektov ne bo gradbeno prilagojena do decembra 2025, ko se izteče zakonski rok za to. Prav tako jih dve tretjini ne bosta prilagojeni v smislu zvočnih in svetlobnih prilagoditev, dobra polovica pa ne bo opremljena s pisnimi informacijami. In te slednje prilagoditve so seveda veliko cenejše, veliko dostopnejše – in so vse možne,« je dodal Lobnik.
Vlado in vse ostale akterje je pozval, naj prevzamejo odgovornost in teh procesov ne prepuščajo več spontanemu poteku. »Ključno spoznanje naših posebnih poročil je, da če prepustimo te procese spontanemu teku, naših ciljev preprosto ne bomo dosegli,« je opozoril. »Če bo vlada izkoristila priložnost in posegla v ta spontani proces proaktivno in z načrtnim delovanjem, bomo lahko čez dve leti predstavili bistveno drugačne številke.«
»Večkrat smo že s priporočili predlagali dopolnitve predpisov, predlagali praktične rešitve in redno opozarjamo na pomanjkljivosti pri izvajanju zakonskih zavez z namenom, da bi vlada in pristojna ministrstva zagotovila vse potrebno za odstranitev omenjenih ovir,« je dejal Lobnik. »Namreč v tistih primerih, kjer se družba lahko, se mora prilagoditi tistim, ki se sami ne morejo prilagoditi situaciji, in to je naša odgovornost. /…/ Ne samo, da je vedno več ljudi, ki potrebujejo takšne in drugačne prilagoditve, ampak je to, da je treba prostor prilagoditi ljudem, temeljno sporočilo varstva pred diskriminacijo.«
Zbrane na dogodku, ki je potekal v Narodni galeriji v Ljubljani, so poleg vodje projekta mag. Romana Renerja in predstavnika partnerja projekta Mitje Čandra nagovorili tudi minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer, predsednik Državnega sveta Marko Lotrič in predsednica NSIOS mag. Mateja Toman.
Celoten govor zagovornika Mihe Lobnika je dostopen na povezavi https://zagovornik.si/wp-content/uploads/2024/03/Govor-predstojnika-Mihe-Lobnika_Omogocanje-multimodalne-mobilnosti-oseb-z-razlicnimi-oviranostmi-1.docx.
