Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je poslancem, ki so člani Odbora Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, predstavil delo Zagovornika v letu 2022 in posebno poročilo o stanju na področju dostopnosti javnega medkrajevnega avtobusnega prevoza za gibalno ovirane.
Lobnik je poslancem je povedal, da je organ za varstvo pred diskriminacijo v letu 2022 svetovanje in pravno pomoč nudil 440 ljudem.
Zaključil je 50 postopkov ugotavljanja diskriminatornosti ravnanja in v 14 primerih ugotovil diskriminacijo.
Več primerov diskriminacije je ugotovil pri božičnicah, ko so bili zaposleni prikrajšani zaradi njihovih osebnih okoliščin nosečnosti, starševstva in zdravstvenega stanja. Ugotovil je diskriminacijo Romov, ker jim natakarica ni želela postreči. Ugotovil je diskriminacijo kandidatke za službo, ki so ji postavili tudi vprašanje o načrtovanju družine, ki ga je po Zakonu o delovnih razmerjih prepovedano postaviti. Diskriminacijo je ugotovil tudi pri obravnavi državljanke Kube in državljana Sirije s strani finančnih ustanov, ki jima zaradi državljanstva niso omogočale uporabe storitev. Diskriminatorno je po ugotovitvi Zagovornika ravnal tudi medij, ki je politične stranke oziroma kandidate strank na parlamentarnih volitvah obravnaval različno zaradi osebne okoliščine vere. Ugotovil pa je tudi diskriminacijo pri prenovi železniške postaje, ko je bil zgrajen tudi nov podhod, ki ljudem z invalidnostmi ne omogoča neoviranega dostopa.
Zagovornik je lansko leto zaključil tudi 29 zadev, v katerih so prijavitelji diskriminacije opozarjali na diskriminatorne zakone, in za diskriminatorne ocenil devet predpisov, je poslancem povedal Lobnik.
Po oceni Zagovornika je med diskriminatornimi zakoni med drugim Zakon o volitvah v Državni zbor, saj daje možnost odvzema volilne pravice ljudem z določenimi invalidnostmi. Zakon o glasbenih šolah je po oceni Zagovornika diskriminatoren do otrok s posebnimi potrebami, saj jim ne omogoča, da bi pokazali svojo nadarjenost. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju deloma diskriminatorno ureja mirovanje poklicnega zavarovanja in dodatek za pomoč in postrežbo mladoletnih oseb, ki so zaradi svojih oviranosti odvisni od tuje nege in pomoči. Za diskriminatorna je ocenil tudi Zakon o visokem šolstvu pri subvencioniranju bivanja tujih študentov s stalnim bivališčem v Sloveniji in Zakon o socialnem vključevanju invalidov pri urejanju pravic za delo nezmožnih ljudi z duševnimi boleznimi. Prav tako je po oceni Zagovornika do nekaterih tujcev diskriminatoren zakon o urejanju trga dela.
Zagovornik je glede teh predpisov in ob predlogih zakonov izdal 55 priporočil za odpravo ali preprečevanje diskriminacije in spodbujanje enakega obravnavanja, je navedel Lobnik. Vseh priporočil Zagovornika pa je bilo v lanskem letu 81.
Kot je še dejal predstojnik Zagovornika, je organ lani ob letnem poročilu izdal tudi Posebno poročilo o dostopnosti srednjih šol za gibalno ovirane. Pripravil je še štiri okrogle mize, in sicer o položaju gluhih v izobraževalnem sistemu; o dostopnosti srednjih šol za gibalno ovirane; o položaju transspolnih ljudi v medicinskih in upravnih postopkih in o položaju interspolnih ljudi v medicinskih postopkih. O varstvu pred diskriminacijo je ozaveščal tudi na prenovljeni spletni strani in izdal dve zgibanki o preprečevanju diskriminacije po starosti.
Na seji odbora za delo je Lobnik poslanke in poslance seznanil tudi z ugotovitvami Posebnega poročila o nedostopnosti javnega medkrajevnega avtobusnega prevoza za gibalno ovirane.
Iz podatkov, ki jih je prejel pri pripravi poročila, izhaja, da država na področju dostopnosti do javnega medkrajevnega avtobusnega prevoza za ljudi z invalidnostmi ne spoštuje zakonskih obveznosti.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je povedalo, da koncesionarji, ki v okviru gospodarske javne službe izvajajo linijski prevoz potnikov, skorajda nimajo vozil, ki bi bila prilagojena za potovanje gibalno in senzorno oviranih. Navedlo je, da to ni razlog, da kandidati za koncesijo na razpisih ne bi bili izbrani, saj še ni sprejelo standardov za prilagojen prevoz potnikov. Ni določilo niti zahtev glede števila avtobusov, ki so prilagojeni, niti tega, kolikšen delež vozil v celotnem voznem parku posameznega koncesionarja mora biti prilagojen. Na podlagi študije, ki jo je opravilo skupaj z Geodetskim inštitutom in Nacionalnim svetom invalidskih organizacij NSIOS, je predvideno zagotavljanje dostopnosti medkrajevnega potniškega prometa s prevozi na klic, za kar so v pripravi pilotni projekti.
Zveza paraplegikov Slovenije je Zagovorniku pojasnila, da so njeni člani večkrat opozorili na negativne izkušnje pri dostopnosti javnega medkrajevnega avtobusnega prevoza zaradi nedostopnosti in neprilagojenosti infrastrukture. »Med člani velja prepričanje, da so linijski avtobusi popolnoma nedostopni, zato o tej možnosti prevoza niti ne razmišljajo.« Pri Društvu distrofikov Slovenije pa pogrešajo informacije o dostopnosti avtobusov izvajalcev medkrajevnih potniških prevozov.
Zagovornik je tako ocenil, da je stanje na področju dostopnosti do javnega avtobusnega prevoza potnikov nesprejemljivo z vidika varstva pred diskriminacijo, je povedal Lobnik. Ljudem z invalidnostmi namreč še vedno ni zagotovljena dostopnost javnega potniškega prometa, kot jo zahtevata Zakon o izenačevanju možnosti invalidov in Konvencija o pravicah invalidov, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2008.
Celotno posebno poročilo je dostopno na naslovu https://zagovornik.si/wp-content/uploads/2023/06/Posebno-porocilo_Nedostopnost-javnega-medkrajevnega-avtobusnega-prevoza-za-gibalno-ovirane.pdf.
Redno letno poročilo Zagovornika pa je na https://zagovornik.si/izdelki-zagovornika/letno-porocilo/.
Posnetek seje Odbora za delo si lahko ogledate https://365.rtvslo.si/arhiv/seje-odbora-za-delo-druzino-socialne-zadeve-in-invalide/174986803.00
