Zagovornik načela enakosti je ustavil postopek ugotavljanja domnevne diskriminacije pri izplačilu božičnice, saj je podjetje spoznalo svojo zmoto in prikrajšanim zaposlenim nagrado nakazalo v celoti. Podjetje je tako ravnalo po tem, ko ga je Zagovornik opozoril na nedavni sklep Vrhovnega sodišča, da je različno obravnavanje zaposlenih na podlagi njihovih osebnih okoliščin pri izplačilu nagrade iz poslovne uspešnosti podjetij nedopustno.
Zagovornik je bil anonimno seznanjen z domnevno diskriminatorno prakso podjetja s področja kovinostrugarstva pri izplačilu nagrade iz naslova poslovne uspešnosti oziroma t. i. božičnice za leto 2023. Iz prijave diskriminacije je izhajalo, da je podjetje določilo, da bodo nagrado prejeli samo zaposleni, ki bodo v obdobju, za katerega se izplačuje, delali vsaj 174 ur. Nagrada pa bo sorazmerno nižja tudi glede na dejansko odsotnost z dela.
Zagovornik se je nagibal k ugotovitvi posredne diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin zdravstvenega stanja, nosečnosti in starševstva. Merila za izplačilo božičnice so bila sicer določena enako za vse zaposlene, negativne posledice pa so povzročila le tistim, ki so bili med letom bolni oziroma so morali biti z dela odsotni zaradi rojstva in skrbi za otroka oziroma druge družinske člane. Posredna diskriminacija po Zakonu o varstvu diskriminacijo obstaja, kadar je oseba ali skupina oseb z določeno osebno okoliščino bila, je, ali bi lahko bila zaradi navidezno nevtralne določbe, merila ali prakse v manj ugodnem položaju kot druge osebe.
Podjetje je po več izmenjanih vlogah z Zagovornikom ugotovilo, da je ravnalo diskriminatorno in vsem prikrajšanim zaposlenim nakazalo polno božičnico za leto 2023. Pri tem je imela ključno vlogo seznanitev podjetja s sklepom Vrhovnega sodišča iz avgusta 2024, ki je v individualnem sodnem sporu odločilo, da je različno obravnavanje zaposlenih na podlagi njihovih osebnih okoliščin, v konkretnem primeru zdravstvenega stanja, pri izplačilu nagrade iz poslovne uspešnosti podjetij nedopustno.
Zagovornik Miha Lobnik pozdravlja odziv konkretnega podjetja: »Pri Zagovorniku že od leta 2019, ko smo obravnavali prvi primer diskriminacije pri božičnici, poudarjamo, da odsotnost z dela zaradi katere izmed osebnih okoliščin zaposlenih, kot so zdravstveno stanje, invalidnost, nosečnost in starševstvo, ne sme biti razlog za to, da bi zaposleni prejeli nižjo božičnico. Ko se to zgodi, je tudi po oceni vrhovnih sodnikov to diskriminacija.«
»Ko zaposleni opazijo domnevno diskriminatorno ravnanje, lahko delodajalce sami seznanijo s sodno prakso in se poskušajo dogovoriti o odpravi nepravilnosti. Če pri tem ne bi bili uspešni, pa lahko oddajo prijavo Zagovorniku ali se obrnejo na Inšpektorat za delo,« dodaja Lobnik.
10 primerov diskriminatornih meril za določitev višine nagrade iz naslova poslovne uspešnosti
Zagovornik je v izpostavljenih primerih ugotovil diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin zdravstvenega stanja, nosečnosti, starševstva, družinskega statusa, starosti oziroma invalidnosti. V nekaterih izmed teh primerov še poteka upravni spor, saj se kršitelji prepovedi diskriminacije z ugotovitvijo Zagovornika niso strinjali.
Podjetje 1
Delavci, ki so odsotni do 100 ur v letu, za katerega se izplača nagrada iz naslova poslovne uspešnosti družbe, prejmejo 100 odstotkov božičnice. Za odsotnost od 101 do 274 ur prejmejo 85 odstotkov nagrade. Za odsotnost od 274 do 1493 ur prejmejo 20 odstotkov nagrade. Dodatno se delavcem, ki so zaradi zdravstvenih razlogov odsotni več kot dvakrat, višina božičnice zniža za 5 odstotkov. Za vsako naslednjo bolniško odsotnost pa za 10 odstotkov.
Podjetje 2
Delavcem se božičnica za vsak dan bolniške odsotnosti zmanjša za 3 odstotke. Zaposleni, ki so bolniško odsotni več kot štiri mesece, prejmejo minimalno božičnico.
Podjetje 3
100-odstotno nagrado prejmejo delavci, ki so bili z dela odsotni največ 24 ur.
80 odstotkov nagrade prejmejo delavci, ki so bili odsotni od 25 do 48 ur.
50 odstotkov prejmejo tisti, ki so bili odsotni med 49 in 80 ur.
20 odstotkov božičnice prejmejo delavci, ki so bili z dela odsotni med 81 do 160 ur.
5 odstotkov božičnice prejmejo tisti, ki so bili odsotni 161 ur ali več.
Podjetje 4
Nižjo božičnico prejmejo delavci, ki so med letom skupno odsotni več kot en mesec. Kot odsotnosti se pri odmeri božičnice upoštevajo vse bolniške odsotnosti (razen poškodbe pri delu, poklicne bolezni, nege in spremstva in krvodajalstva) in odsotnost zaradi porodniškega ali očetovskega dopusta, ki skupno trajajo več kot en mesec.
Podjetje 5
Višina božičnice je odvisna od števila odsotnosti z dela zaradi bolezni. Podjetje upošteva faktor odsotnosti z dela, ki se v primeru ene bolniške odsotnosti zniža z vrednosti 1,2 na 1. V primeru dveh ali treh odsotnosti znaša faktor odsotnosti 0,8. Za več kot tri bolniške odsotnosti znaša 0, kar pomeni, da delavec božičnice ne dobi.
Podjetje 6
Višina božičnice se odmeri prek bruto plače, ki jo je posameznik prejel v letu, za katero se božičnica izplača. V osnovo za izračun božičnice pa se ne šteje tisti del bruto plače, ki ga je zaposleni prejel kot nadomestilo plače zaradi bolniške odsotnosti od ZZZS iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Božičnica je tako nižja za tiste, ki so med letom z dela odsotni zaradi resnejših zdravstvenih težav oziroma iz takih zdravstvenih razlogov, da jim je nadomestilo plače namesto delodajalca nakazoval ZZZS.
Podjetje 7
Zaposlenim, ki so bili med januarjem in oktobrom leta, za katerega se izplača božičnica, v bolniškem staležu več kot 350 ur, se izplača 50 odstotkov božičnice. Zaposleni, ki so bili v tem obdobju v bolniškem staležu več kot 500 ur, božičnice ne prejmejo.
Podjetje 8
Podjetje je nediskriminatorno določilo, da bodo polno božičnico prejeli tudi tisti, ki so bili med letom, za katerega se je izplačala, odsotni zaradi svojih osebnih okoliščin oziroma razlogov, na katere niso mogli vplivati. Neupravičeno pa je določilo diskriminatorno izjemo: nižjo božičnico namenilo delavkam, ki so ob rojstvu otroka materinski dopust koristile dlje od zakonsko obveznih 15 dni, in vsem ostalim, ki so bili z dela odsotni zaradi koriščenja starševskega dopusta.
Podjetje 9
Zaposleni, ki so bili v obračunskem obdobju 100-odstotno prisotni na delu, so upravičeni do celotne božičnice. Zaposleni, ki v obračunskem obdobju niso bili 100-odstnotno prisotni na delu, so upravičeni do izplačila dela plače za poslovno uspešnost v sorazmernem delu glede na prisotnost.
Podjetje 10
Podjetje je določilo, da zaposleni, ki so bili odsotni do 24 dni, prejmejo celotno božičnico. Odsotni od 25 do 44 dni so prejeli 100 evrov nižjo, odsotni med 45 do 195 dni 400 evrov nižjo, ostali pa božičnice niso prejeli. Božičnice niso prejele delavke, ki so bile v obdobju, za katerega se je izplača, na porodniški.
