Zagovornik načela enakosti je prejel predlog za obravnavo diskriminacije, v katerem brezposelna oseba trdi, da jo operater mobilne telefonije, s katerim je v naročniškem razmerju, diskriminira, saj ji zaradi njene brezposelnosti brez poroka ne omogoči nakupa (fotografsko) zmogljivejšega mobilnega telefonskega aparata na način obročnega odplačevanja (za 24 mesecev). Zmogljivejši aparat je predlagatelj potreboval za razvoj poslovne ideje. Operater sicer od brezposelne osebe vedno kot pogoj za sklenitev pogodbe o obročnem nakupu telefonskega aparata zahteva izjavo poroka. Na tak način se operater zavaruje pred možnim tveganjem neodplačevanja obrokov nakupa s strani osebe, ki nima zagotovljenega rednega dohodka in tako zmanjša tveganja.
Zagovornik je skladno z določili Zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) ugotavljal elemente diskriminacije zaradi brezposelnosti (v povezavi z izobrazbo) na področju dostopa do dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti. Obenem je ugotavljal tudi, ali je takšno neenako obravnavanje upravičeno in pomeni izjemo od prepovedi neposredne diskriminacije. Zagovornik je zato v postopku ugotavljanja diskriminacije preverjal, ali je zaostritev pogoja za obročno odplačevanje za brezposelne naročnike storitev mobilne telefonije pri nakupu mobilnega telefona s poroštvom ustrezno, potrebno in sorazmerno sredstvo za doseganje legitimnega cilja operaterja, tj. zmanjšanje tveganja možnega nepoplačila dolga.
V svojih pojasnilih je operater tekom postopka oporekal razumevanju brezposelnosti kot osebne okoliščine. Brezposelnost namreč po ZVarD ni posebej navedena osebna okoliščina, vendar pa bi jo po stališču Zagovornika lahko razumeli kot »drugo osebno okoliščino«. Osebne okoliščine po ZVarD so namreč prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statusi, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto, ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka. Tako pa osebne okoliščine niso tista stanja ali položaji, ki bi jih osebe lahko prosto izbirale. Po stališču Zagovornika je v obravnavanem primeru brezposelnost mogoče razumeti kot (drugo) osebno okoliščino – vendar le, če ta ni stvar izbire, temveč primoranosti, tudi zaradi določene povezave z osebno okoliščino ali več njih, ki jih ZVarD posebej navaja (npr. z izobrazbo ali s premoženjskim stanjem), in/ali zaradi posebne družbene situacije (npr. situacije na trgu dela, ki osebam, ki so zaradi nižje izobrazbe manj konkurenčne, bistveno otežuje ali celo preprečuje zaposlovanje, poleg tega se zaradi slabšega premoženjskega stanja same težko preživljajo).
Zagovornik je neenako obravnavanje s strani operaterja mobilne telefonije prepoznal kot izjemo od prepovedi diskriminacije. Zahtevo po poroku za obročno odplačevanje telefonskega aparata namreč razume kot ustrezno, potrebno in sorazmerno sredstvo za doseganje legitimnega cilja, tj. podjetnega ravnanja, ki ni v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, kot to določa Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot).
Operater je Zagovorniku obširno predstavil način spremljanja in bonitetnega ocenjevanja svojih naročnikov, na podlagi katerega sestavlja tudi oceno predvidenih tveganj pri ponudbah določenih storitev in blaga. Argumentirano je predstavil tudi konkretno bonitetno oceno predlagatelja kot potencialnega kupca želenega dragega mobilnega telefonskega aparata. Pri tem je izkazal zgodovino predlagateljeve slabše plačilne discipline in tako nazorno podkrepil primernost svoje odločitve, da zaradi predvidenega obstoja tveganja za možno nepoplačilo obrokov predlagatelju kot pogoj določi izjavo poroka.
Izjava poroka kot način zavarovanja terjatve predstavlja sredstvo za doseganje zmanjšanja tveganja možnega nepoplačila obročnega nakupa mobilnega telefonskega aparata. Ta cilj je v luči dobrih poslovnih običajev podjetja (po ZVPot) legitimen. S tridelnim testom sorazmernosti pa je moral Zagovornik preveriti še, ali je izjava poroka za dosego tega cilja ustrezno, potrebno in sorazmerno sredstvo. Zagovornik je ugotovil, da poroštvena izjava pomeni ustrezno sredstvo, saj je z njo dejansko možno doseči zmanjšanja tveganja možnega nepoplačila obročnega nakupa telefonskega aparata, kadar je na tak način ponujen v nakup brezposelni osebi, ki nima zagotovljenih rednih dohodkov.. Obenem je Zagovornik ugotovil, da je poroštvena izjava tudi nujno potrebno sredstvo za doseganje predstavljenega legitimnega cilja. To pa zato, ker ne obstaja nobeno drugo sredstvo, ki bi bilo milejše od tega. Druga možnost nakupa, ki je bila predlagatelju predstavljena, je bil nakup v enkratnem znesku. Obročno plačilo pa mu omogoča dejanski nakup in uporabo želenega blaga, čeravno le z izjavo poroka,ki jamči za plačilo obrokov. Poroštvena izjava sicer zahteva določen trud potrošnika kot potencialnega kupca blaga, saj si mora poroka najti sam, a omogoča, da se ob pridobitvi poroka nakup dejansko izvede.
Zagovornik je tudi preverile, ali je zahteva po poroštveni izjavi s strani operaterja sorazmerno sredstvo za dosego legitimnega cilja zmanjšanja tveganja možnega nepoplačila obročnega nakupa. To pomeni, da je Zagovornik pretehtal koristi, ki jih takšno sredstvo prinaša za operaterja mobilne telefonije (doseganje zmanjšanja tveganja možnega neplačila) ter za predlagatelja (pridobitev ponujenega blaga za želeno uporabo) in škodo, ki jo takšno sredstvo lahko prinaša – predvsem za predlagatelja. Kot že rečeno zahtevana izjava poroka za potencialnega kupca pomeni določen trud, da si poroka sam priskrbi. Po drugi strani neizvedba nakupa, ker si predlagatelj (še) ni pridobil poroka, ne posega v njegove človekove pravice in temeljne svoboščine, druge pravice ali pravne koristi, saj mu operater še vedno omogoča koriščenje komunikacijskih storitev preko mobilnega telefona, ki ga predlagatelj že poseduje. Za predlagatelja bi takšen nakup sicer lahko pomenil posredno izboljšanje možnosti izpeljave njegove poslovne ideje. . A za to bi bil možen nakup tudi pri katerem drugem ponudniku želenih tovrstnih fotografsko zmogljivejših telefonskih aparatov. Poleg tega pa bi se lahko za uporabo zmogljivejših fotografskih aparatov pri razvijanju svoje poslovne ideje predlagatelj lahko poslužil tudi možnosti najema. Zahteva po poroku tako ne posega nesorazmerno v pravice in ugodnosti predlagatelja. Zagovornik je sklepno ugotovil, da je poroštvena izjava v obravnavanem primeru ne le ustrezno in potrebno temveč tudi sorazmerno sredstvo za doseganje zmanjšanja tveganja.
Test sorazmernosti, ki ga je opravil Zagovornika, je potrdil, da operater mobilne telefonije ni kršil prepovedi diskriminacije.
