Zagovornik načela enakosti je v letu 2019 prevzel prvi primer zastopanja in spremljanja stranke na sodišču. Po tem, ko je v postopku ugotavljanja diskriminacije kolesarskega sodnika ugotovil diskriminacijo zaradi starosti, je na ljubljansko okrajno sodišče v imenu stranke vložil tožbo proti Društvu kolesarskih sodnikov Slovenije. To je po mnenju Zagovornika ravnalo diskriminatorno, ko mu ni več dopustilo soditi zgolj zato, ker je dopolnil 70 let, ne da bi pri tem upoštevalo njegove dejanske sposobnosti. Okrajno sodišče je potrdilo, da je bil kolesarski sodnik žrtev starizma. Društvu je naložilo tudi plačilo nadomestila za diskriminacijo tožniku v višini 2.000 evrov.
Zagovornik načela enakosti je leta 2018 v postopku ugotavljanja diskriminacije ugotovil, da je Društvo kolesarski sodnikov diskriminiralo enega od svojih članov na podlagi starosti. Ko je dopolnil 70 let, mu na podlagi določb statuta društva samo zaradi njegove starosti ni več izdalo licence za sojenje na kolesarskih tekmah. Pri ugotovitvi diskriminacije je Zagovornik upošteval tudi to, da kolesarski sodniki ne opravljajo pretiranega fizičnega dela, ampak kot sopotniki v avtomobilu ali na motorju nadzirajo potek tekem.
Društvo tudi po ugotovitvi diskriminacije svoje odločitve ni hotelo spremeniti. Prikrajšani sodnik se je zato odločil za tožbo zaradi diskriminacije, Zagovornik pa se ga je odločil pred sodiščem zastopati. Obravnavani primer je bil namreč po njegovi oceni vzorčen primer starizma, tožba pa dodaten način opozarjanja na prisotnost te oblike diskriminacije v družbi.
Ljubljansko okrajno sodišče je v razsodbi, ki sicer še ni pravnomočna, potrdilo, da je bil kolesarski sodnik žrtev diskriminacije zaradi starosti. Društvu je naložilo, naj mu v 15 dneh izda licenco za kolesarskega sodnika in mu plača tudi nadomestilo za diskriminacijo v višini 2.000 evrov.
Pri določitvi višine nadomestila je upoštevalo, da je diskriminirani sodnik prošnjo za pridobitev licence vlagal vsako leto znova že od leta 2015 in tudi s pomočjo Varuha človekovih pravic in Zagovornika poskušal društvo prepričati o tem, da ga diskriminira. Sodišče je zato presodilo, da je bil zaradi dolgotrajne in ponavljajoče se diskriminacije žrtev hujše oblike diskriminacije. Pomembno okoliščino za določitev višine nadomestila pa je bila za sodišče tudi prizadetost kolesarskega sodnika, ki se je zaradi ravnanja društva počutil ponižanega, »ker je bil izključen kot starček«.
Sodišče je društvu naložilo še, naj poskrbi za objavo o sodbi v treh dnevnih časopisih. Kot je zapisalo, je seznanitev javnosti z vsebino sodbe potrebna, saj bo to prispevalo k preprečevanju diskriminacije v drugih podobnih primerih, še posebej takih, v katerih gre za družbeni pojav staromrzništva.
Sodišče sicer ni ugodilo zahtevi iz tožbe, da mora društvo spremeniti svoj statut tako, da ne bi bil več diskriminatoren. Ta del je zavrglo, saj je ocenilo, da sodnik in Zagovornik v tem konkretnem sodnem postopku ne moreta zahtevati spremembe avtonomnega akta osebe zasebnega prava, čeprav je diskriminatoren. Kolesarski sodnik se s to ugotovitvijo sodišča ne strinja in je s pomočjo Zagovornika proti temu delu sodbe vložil pritožbo. Pritožbo je vložil tudi proti dosojeni višini nadomestila za diskriminacijo.
Več o diskriminaciji kolesarskega sodnika je na povezavi: https://zagovornik.si/diskriminacija-zaradi-starosti-s-strani-sportnega-drustva/
