Družina s petimi otroki živi v odmaknjenem zaselku, v katerem ni javnega prevoza, prevoz šoloobveznih otrok v šolo pa je zagotovljen s šolskim kombijem. Družina je želela, da se s šolskim kombijem peljeta tudi oba vrtčevska otroka, saj prevoz obeh mlajših otrok v vrtec za družino predstavlja velik strošek. Občina prevoza v vrtec za dva predšolska otroka ni pripravljena zagotoviti. Medtem je zagotovljen prevoz za vse šoloobvezne otroke in tudi za vse ostale občane določenih krajevnih skupnosti, kjer je organiziran javni prevoz, tega pa lahko v spremstvu uporabljajo tudi predšolski otroci.
Prijavitelj je v predlogu za obravnavo zatrjeval, da z nezagotavljanjem prevoza za vse predšolske otroke občina izvaja nedopustno diskriminacijo na podlagi lokalne pripadnosti (kraja bivanja) in družbenega položaja.
Zagovornik je v postopku ugotovil, da se javni prevoz v občini (ki ne seže do naselja, v katerem živi prijavitelj) zagotavlja na podlagi izbirne gospodarske javne službe, prek koncesije pa ga izvaja na razpisu izbrani koncesionar. Prevoz konkretnih šoloobveznih otrok do naselja prijavitelja je organiziran v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter Zakona o osnovni šoli, ki določata pravico do brezplačnega prevoza učencev osnovnih šol in s tem tudi obveznost občin za zagotavljanje sredstev za prevoze učencev osnovnih šol. Zakon o vrtcih pa, nasprotno, take pravice predšolskih otrok oziroma obveznosti občin ne ureja. Ta pravica za šoloobvezne otroke obstaja zaradi obveznosti obiskovanja osnovne šole, vključevanje v vrtce pa za otroke ni obvezno (čeprav je nedvomno koristno). Glede na navedeno občina nobenemu od predšolskih otrok ne zagotavlja prevoza (brezplačnega ali plačljivega) na način, kot ga zagotavlja šoloobveznim otrokom.
Zagovornik je posledično ugotovil, da občina ne krši prepovedi diskriminacije po določbah Zakona o varstvu pred diskriminacijo s tem, ko v naselju prijaviteljevega prebivališča ne zagotavlja plačljivega ali brezplačnega prevoza za predšolske otroke. Zagotavljanje prevoza samo za šoloobvezne otroke izhaja iz ustavne pravice do izobraževanja in iz obveznosti šolanja vseh otrok med 6 in 15 letom starosti. Odločba je zavezujoča, zoper njo pa je možno sprožiti upravni spor pred upravnim sodiščem.
