Na Peti regionalni konferenci zagovornikov načela enakosti iz jugovzhodne Evrope, ki jo je med 20. in 22. oktobrom gostil Zagovornik načela enakosti, so udeleženci razpravljali o tem, kako je epidemija covida-19 vplivala na organe za varstvo pred diskriminacijo. Iz razprav izhaja, da je epidemija poglobila neenakosti v družbi. Organi za varstvo pred diskriminacijo iz jugovzhodne Evrope so pravico ljudi do enake obravnave in enakih možnosti tudi v času epidemije branili z vsemi sredstvi, ki jih imajo na voljo.
Zagovornik Miha Lobnik je v uvodnem nagovoru na konferenci med drugim povedal, da so organi za enakost že ob začetku epidemije novega koronavirusa pričakovali nove izzive tudi na področju varstva pred diskriminacijo. »Skupaj s covidom-19 sta se pojavila tudi rasizem in nestrpnost do prebivalcev tistih območij in držav, v katerih je bila bolezen prvotno najbolj razširjena.«
Kmalu zatem so sledili ukrepi vlad, ki so z ukrepi za zajezitev širjenja bolezni covida-19 sicer zasledovale legitimne cilje, vendar so ti ukrepi povzročili tudi nehotene učinke. Ustanove za varstvo pred diskriminacijo so proučevale, ali so bili ukrepi ne samo primerni, ampak tudi sorazmerni – torej, ali so bili res ustrezni, edini možni in ali so res imeli več koristi, kot so povzročili škode, je izpostavil Lobnik.
»Priporočila so bila orodje, s katerim smo se trudili za izboljšanje ukrepov, še preden bi imeli diskriminatorne učinke. Nekatera so bila upoštevana, druga ne. Temeljito argumentirana stališča o ukrepih pa smo lahko pripravili šele po tem, ko so posledice že nastale. Takrat so tudi vladajoči lahko videli, da smo priporočila dajali samo zato, da bi pomagali preprečiti negativne posledice ukrepov. Ko bi vlade ta priporočila upoštevale in sprejemale bolj sorazmerne ukrepe, bi bilo več možnosti, da bi jih ljudje tudi sprejeli in upoštevali,« je pojasnil Lobnik.
Predsedujoča izvršnemu odboru Evropske mreže organov za enakost – Equinet Tena Šimonović Einwalter je povedala, da so se med epidemijo obstoječe neenakosti še okrepile. »Naloga organov za enakost je proučiti, kako in zakaj se je to zgodilo, in poskušati to preprečiti,« je poudarila. Izpostavila je, da so pri Equinetu zbirali odzive nacionalnih organov za enakost na epidemiološke ukrepe vlad in ob tem ocenili, da so organi zaradi novih okoliščin hitro in primerno prilagodili delo.
Udeležence konference je pozdravila tudi predsednica državnozborske Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti Nataša Sukič. Med drugih je dejala, da je naša skupna odgovornost prizadevati si za najvišjo možno stopnjo spoštovanja človekovih pravic in enakih možnosti tudi za najranljivejše. »Pri tem nas morajo voditi neodvisne ustanove in organizacije, ki delujejo na področju zagotavljanja človekovih pravic, enake obravnave in enakih možnosti.«
Pomembno vlogo organov za varstvo pred diskriminacijo je izpostavil tudi državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič. Povedal je, da so nekatera priporočila Zagovornika načela enakosti glede zagotavljanja varstva pred diskriminacijo vodila vlado in posamezna ministrstva pri pripravi ukrepov za obvladovanje epidemije. »Organi za enakost pomembno prispevajo pri zaznavanju diskriminacije in osveščanju o varstvu pred diskriminacijo,« je poudaril.
Uvodoma je zbrane prek posnetka nagovorila tudi evropska komisarka za enakost Helena Dalli. Med drugim je izpostavila, da ima Evropska unija na področju varstva pred diskriminacijo dober in čvrst pravni okvir in da so prav organi za enakost ključni pri tem, da imajo ta pravila želene učinke in da ščitijo prebivalce vseh držav članic. Poudarila je zavezanost Evropske komisije k nadaljnjim korakom za krepitev vloge organov za enakost.
Izmenjava izkušenj in dobrih praks
V razpravah, ki so sledile, so predstavniki organov za varstvo pred diskriminacijo iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Hrvaške, Severne Makedonije, Srbije in Slovenije govorili o njihovem delu med epidemijo. Oceno dela organov za enakost med epidemijo pa je podala tudi izvršna direktorica Equineta Anne Gaspard.
Tudi v tem delu konference je bilo večkrat izpostavljeno, da je epidemija covida-19 nekatere prizadela bolj kot druge in še poglobila obstoječe neenakosti v družbi. Pomembno spoznanje je tudi, da je epidemija še bolj izpostavila že siceršnje strukturne ovire, s katerimi se soočajo ranljive družbene skupine.
Med skupinami, ki so bile najbolj prizadete, so razpravljavci največkrat omenili ljudi z invalidnostmi, starejše, Rome, otroke iz ranljivih družin in s podeželja, socialno ogrožene in ženske.
Poudarili so, da so se organi za enakost zaradi ukrepov proti širjenju epidemije bolezni covid-19 znašli pod velikimi pritiski, saj je bilo število prijav diskriminacije in prošenj za pojasnila veliko več kot prej. Kljub temu so ostali dosegljivi prebivalcem in so v zaščito pravic ljudi do enake obravnave usmerili vse moči.
Glede na to osrednjo vlogo zagovorniških organov pri zagotavljanju varstva pred diskriminacijo so izpostavili še, da je za kakovostno in učinkovito delovanje teh institucij zanje treba zagotoviti tudi primerna sredstva.
Nastopila je tudi predsednica Komisije Sveta Evrope za boj proti rasizmu in nestrpnosti – ECRI Maria Daniella Marouda, ki je poudarila, da je bila pandemija sicer huda preizkušnja za vse, vendar je najbolj prizadela prav najbolj ranljive. Pri ECRI-ju so zaznali tudi porast nestrpnosti do različnih skupin prebivalstva.
Predsednica ECRI-ja je svoj prispevek sklenila s poudarkom, da mora biti spoštovanje človekovih pravic temelj vseh ukrepov za obvladovanje epidemije in izhod iz krize. ECRI je tako v priporočilih vladam med drugim predlagal tudi vključitev strokovnjakov za človekove pravice in za varstvo pred diskriminacijo v strokovne skupine in krizne štabe, ki so pripravljali ukrepe proti širjenju virusa.
Posnetek konference:
