Evropski zagovorniki načela enakosti v Ljubljani o diskriminaciji mladih

Zagovornik načela enakosti je 27. in 28. junija v Ljubljani gostil konferenco, ki sta jo organizirala Evropska mreža zagovornikov načela enakosti Equinet in Evropski mladinski forum. Tema konference je bila diskriminacija mladih, ki je še posebej škodljiva, ko nastopa v povezavi z drugimi osebnimi okoliščinami, kot so spol, narodnost, invalidnost. družbeni položaj, premoženjsko stanje ali katera koli drugo osebna okoliščina.

Zagovornik načela enakosti, Miha Lobnik je v uvodnem nagovoru izpostavil, da je diskriminacija na podlagi starosti zelo razširjena, kar prepoznava tudi organ za preprečevanje diskriminacije in spodbujanje enakosti. »Raziskava, ki jo je opravil Zagovornik načela enakosti, je pokazala, da so bile osebe, ki so se z diskriminacijo že srečale, največkrat diskriminirane zaradi njihove starosti, družbenega položaja in zdravstvenega stanja.« Opozoril je, da diskriminacija mlade odvrača od demokracije, saj mladi nimajo občutka, da so njihovi interesi vključeni v nacionalne zakonodaje, kar se odraža tudi na nizki volilni udeležbi mladih. »Skrb zbujajoče je, da je na zadnjih parlamentarnih volitvah v Sloveniji glasovalo le 12 odstotkov mladih do 30. leta.«

Tena Šimonović Einwalter, predsednica Evropske mreže zagovornikov načela enakosti je opozorila: “Preveč časa posvetimo vprašanju, zakaj mladi institucijam ne zaupajo, premalo pa poskušamo izboljšati institucije, da bi jim mladi sploh začeli zaupati.” Mladi še naprej ostajajo nezaščiteni in izpostavljeni diskriminaciji na tako pomembnih javnih področjih, kot so izobraževanje, zagotavljanje dobrin in storitev, vključno z nastanitvijo, socialno zaščito in zdravstvenim varstvom.

Udeleženci konference so izpostavili tri glavne točke, ki nemudoma terjajo odziv javnih institucij:

• Mladi so izgubili zaupanje v javne ustanove

Številni izsledki domačih in tujih raziskav v zadnjih letih kažejo predvsem upad zaupanja mladih v nekatere osrednje institucije demokracije. V raziskavi o stanju diskriminacije v Sloveniji se samo četrtina vprašanih, med njimi tudi mladih, poslužuje postopkov za zaščito svojih pravic. Kot razlog za ne-prijavo oziroma ne-ukrepanje jih v raziskavi več kot polovica izpostavlja, da se nič ne bi spremenilo, petina ne ve, na koga naj se obrne, ali pa meni, da bi zadevo tako le še poslabšali.

• Mladi so izključeni iz varnostnih mrež

Mladim v Evropski uniji je otežen dostop do cenovno dostopnih stanovanj, kot tudi do storitev na področju duševnega zdravja, ki so tudi za mlade pomembne. Reforme so zato nujno potrebne pri oblikovanju EU direktiv za odpravo zakonodajnih vrzeli.

Tamás Kádár, vodja Equinetove pravne službe pravi: “Pravice mladih so zaščitene v številnih evropskih in mednarodnih pravnih okvirih, vendar zakonodajno obstajajo številne izjeme, zaradi česar je starost ena najmanj zaščitenih osebnih okoliščin.”

• Mladi se ne zavedajo dovolj svojih pravic in mehanizmov zaščite

Raziskave, ki so jih opravili evropski organi za načelo enakosti, kažejo, da mladi o svojih pravicah in obstoječih zaščitnih mehanizmih ne vedo dovolj in da v primeru diskriminacije ne vedo, na koga naj se obrnejo. To še dodatno zmanjšuje učinkovitost boja proti diskriminaciji in spodbujanju enakosti.

Ob upoštevanju navedenih izzivov, s katerimi se mladi soočajo zaradi svoje starosti, je treba okrepiti podporne programe na tem področju in v sodelovanju z mladinskimi organizacijami graditi učinkovito strategijo proti diskriminaciji mladih. Zagovornik načela enakosti prav tako poziva vse parlamentarne stranke, da v času sestavljanja koalicijske pogodbe upoštevajo potrebe mladih in vključijo protidiskrimincijsko politiko v svoje zaveze.