Zagovornik načela enakosti je 26. januarja 2018, v Hiši Evropske unije v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Francije organiziral dogodek z naslovom Izzivi in priložnosti za ženske v podjetništvu: vpliv spola na kariero. Z organizacijo dogodka je Zagovornik načela enakosti želel opozoriti na:
- področje neenake obravnave in diskriminacijo na podlagi spola,
- prepoznavnost žensk v podjetništvu,
- primere dobrih praks: prepoznavnost žensk v podjetništvu se je v Evropski uniji znatno povečala, pri čemer Francija služi kot predstavnica države članice, ki je cilj Evropske komisije (40 odstotkov žensk v upravah podjetij in korporacij) presegla,
- osebne izkušnje žensk v podjetništvu, ki mlade ženske spodbujajo k udejstvovanju na tem področju, hkrati pa pripomorejo k izkoreninjanju stereotipnih predstav o svetu podjetništva,
- izzive, ki jih je potrebno premostiti, če želimo zagotoviti nemoteno in nesporno udejstvovanje žensk v podjetništvu.
Uvodni nagovor sta imela Nj. eksc. Veleposlanica Republike Francije, Marion Paradas, ki je predstavila situacijo ženskega podjetništva v Franciji in zastopanost žensk na vodilnih položajih v podjetjih. Predstavila je učinke zakona sprejetega leta 2011, ki določa, da mora biti od leta 2017 naprej zastopanost žensk v upravnih odborih velikih podjetij 40 odstotna. V svojem govoru se je dotaknila prednosti, ki jih prinaša zaposlovanje žensk za podjetja.
Zagovornik načela enakosti, Miha Lobnik, je predstavil delovanje novega neodvisnega in samostojnega državnega organa za preprečevanje diskriminacije in spodbujanje enakopravnosti. Osebna okoliščina spola in področje dela in zaposlovanja sta zelo pomembna aspekta v okviru preprečevanja diskriminacije, ki imata pravno podlago v Zakonu o varstvu pred diskriminacijo.
Kot panelistke so na dogodku sodelovale:
- Tomislava Blatnik, predstavnica francoskega podjetja Samsic v Sloveniji
- Živa Humer, raziskovalka na Mirovnem inštitutu
- Saša Mrak, izvršna direktorica Združenja Manager
- Andreja Poje, izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
Živa Humer se je osredotočila na plačne vrzeli med spoloma v Sloveniji. Poudarila je, da so delovna področja, ki so sicer feminizirana, kot so medicinske sestre, vzgojiteljice, itd., v Sloveniji med najbolj uravnoteženimi v EU, čeprav še vedno daleč od enake zastopanosti med spoloma. »Vemo, da je v Sloveniji izobrazba žensk zelo visoka. To je socialistična dediščina na katero moramo biti ponosni. Zaposlenost žensk za polni delovni čas je v Sloveniji ena najvišjih v Uniji. Opažam, da jih je veliko na operativnih položajih, kar jih uvršča v srednje ravni vodenja.« Poseben poudarek je namenila skrbstveni vlogi, ki jo še vedno velika večina pripisuje ženskam. »Čedalje več moških, ki se intenzivno vključujejo v skrb za otroke, je v svojih prizadevanjih po bolniški, delavniku, plačah, prav tako kot ženske neprepoznanih.« Dotaknila se je družinske politike, sistema otroškega varstva, in otroških dopustov. »Slovenija je na tem področju primer dobre prakse in to v svetovnem merilu. Sistem otroškega varstva je univerzalen in subvencioniran. To se je pri nas ohranilo tudi v času tranzicije, ko so ostale evropske države zapirale otroške vrtce in omejevale dodatke. Učinkovitost pri delovanju tega sistema je bistvenega pomena, saj ženskam zagotavlja ekonomsko neodvisnost.«
Tomislava Blantik opaža poglavitne razlike med slovensko in francosko kulturo v enaki zastopanosti spolov v francoskih podjetjih. »Ko pogledam vodilni kader v Franciji opažam velike razlike v zastopanosti spolov, predvsem v Parizu in Renu. Tam je v vodilnem kadru okoli 50 odstotkov žensk. Tovrstne prakse se bodo počasi prenesle tudi drugam v Evropo in napredek je nekje že viden. Rada bi poudarila primer blejske poslovne šole, ki jo vodi Danica Purg. Slednja veliko dela za promocijo in povezovanje žensk.«
Saša Mrak opaža, da se načini vodenja z novimi generacijami spreminjajo. »Osebno sama nimam slabih izkušenj, mogoče zato ker nimam družine in se s tovrstnimi pritiski nisem nikoli soočila. Vprašanje o načrtovanju družine je na razgovori z delodajalci sicer še vedno zelo prisotno.« Opozorila je na primere dobrih praks. »Slovenija je ena izmed držav, ki delajo pomembne korake v tej smeri, čeprav opažam, da je velik delež žensk v podjetjih prisoten na drugi liniji vodstvenih položajev, medtem, ko je žensk na prvi liniji še vedno zelo malo. Leta 2007 smo z Dnevnikom organizirali podelitev vseslovenski izbor najboljših zaposlovalcev, Zlata nit, kjer smo predstavili in nagradili podjetja in njihove dobre prakse pri zaposlovanju. Te prakse se še danes odkriva in to so stvari, ki jih je vredno izpostavljat.«
Mag. Andreja Poje je povedala, da se na ZSSS obrača veliko žensk, ki menijo, da so na delovnem mestu napram moškim v deprivilegiranem, neenakopravnem položaju. »Prakse, ki vodijo v neenakost spolov so v Sloveniji še zmeraj obstoječe. Delavke se pogosto soočajo z nerazumevanjem delodajalcev glede zasebne sfere. Veliko je primerov, ko delodajalci mladim mamicam ponudijo v podpis soglasje za delo, ki poteka ob neprimernem času, ponoči, ob nedeljah, praznikih. Ker se ženske bojijo, da zaposlitve ne bi dobile, če ne bi pristale na takšne pogoje dela, pogodbo podpišejo.« Sama se v zadnjem času ukvarja s plačno vrzeljo. »Če pogledamo pretekle podatke Eurostata, vidimo, da plačna vrzel v Sloveniji ni obstajala, oz. da smo jo imeli le 3,3 odsotno, leta 2015 je bila že 8,1 odstotna. Stanje se še poslabšuje. Ko sem se za podatke obrnila na javni sektor, so mi odgovorili,, da plač v javnem sektorju po spolu ne spremljajo. Želela bi si, da bi v Sloveniji vzpostavil stalni monitoring in da bi podjetja sama sproti nadzirala in kontrolirala razmerja plač« V diskusiji se je dotaknila tudi upokojenih žensk. Povedala je, da se »položaj žensk ob upokojitvi bistveno poslabša. Med starostniki imamo v Sloveniji veliko več revnih žensk kot moških.«
