Zagovornik je prejel dva predloga za obravnavo, v katerih predlagatelja zatrjujeta diskriminacijo moških v primerjavi z ženskami glede odmernega odstotka. S spremembo 37. člena ZPIZ-2 se je z dnem 1. 1. 2020 začelo vsakoletno postopno izenačevanje odstotkov za odmero starostne pokojnine za moške in za ženske, z dnem 1. 1. 2025 pa bo doseženo izenačenje teh odstotkov za oba spola. Do takrat bo odmerni odstotek za moške pri isti zavarovalni dobi še vedno nižji od odmernega odstotka za ženske, čeprav bo ta razlika vsako leto manjša. Zagovornik je stališče o tej tematiki že sprejel z izvedeno oceno diskriminatornosti št. 050- 4/2019 z dne 19. 9. 2019. Navedel je, da razlika po spolu ni pomenila neposredne diskriminacije moških v primerjavi z ženskami, ampak njeno izjemo. Določitev večjih odstotkov za odmero starostne pokojnine za ženske je dejansko predstavljala in še predstavlja relativno dalj časa trajajoči posebni (spodbujevalni) ukrep, s katerim se je preprečevala in se še vedno preprečuje dejanska posredna diskriminacija žensk v primerjavi z moškimi. Zdaj se ta ukrep z zmanjševanjem razlike postopoma ukinja, predpostavljajoč pri tem, da se tudi posredna diskriminacija žensk dejansko odpravlja. V svoji oceni je Zagovornik sledil odločitvi Ustavnega sodišča z dne 11. 11. 1999 št. U-I-298/96. Predlagatelja sta zatrjevala tudi slabši položaj glede na različne odmerne odstotke, ki so veljali v različnih obdobjih. Glede navedenega je Zagovornik pojasnil, da položaji oseb, ki se upokojujejo oz. so se upokojevali v različnih letih, v katerih so veljale različne zakonske določbe (ZPIZ, ZPIZ-1, ZPIZ-2 – s spremembami) o odmeri starostne pokojnine in različni odmerni odstotki, ne morejo biti dejansko primerljivi. Ne gre namreč za enake ali podobne situacije, ki jih predvideva določba ZVarD o neposredni diskriminaciji. Glede na navedeno je Zagovornik odločil, da podrobnejše ocene diskriminatornosti ne bo izvedel. Postopek ocene diskriminatornosti je bil s tem zaključen.
