Zagovornik je ugotovil, da je gimnazija v postopku izbire novega zborovodje diskriminirala kandidata za zaposlitev. Odločilna pri tem, da ga niso izbrali, je bila njegova spolna usmerjenost oziroma to, da je v zakonski zvezi z moškim. Diskriminacija zaradi spolne usmerjenosti je v postopkih izbire in tudi sicer na delovnem mestu prepovedana.
Na Zagovornika se je obrnil posameznik, ki je zatrjeval, da je bil v zaposlitvenem postopku za zborovodjo diskriminiran zaradi osebne okoliščine spolne usmerjenosti. Povedal je, da se je po uvodnih pogovorih glede vodenja zbora dogovoril za vodenje prve vaje. Vaja je bila uspešna. Na dan vaje je tudi že prejel poziv iz šole, naj posreduje potrebne podatke za pripravo pogodbe, kar je tudi storil. Zaposlena, ki pogodbe pripravlja, je ravno ta dan zbolela, zato pogodbe po uspešno izvedeni vaji ni prejel v podpis. Je pa šola na svojem profilu na družbenem omrežju objavila fotografijo kandidata in podnjo zapisala, da je to novi zborovodja.
Nekaj dni kasneje je kandidata poklical ravnatelj in ga vprašal, ali je res poročen z moškim. Ko mu je kandidat to potrdil, pa mu je dejal, da ga zaradi tega ne morejo zaposliti. Kandidat je nato še isti dan sam poklical ravnatelja in ga poskušal spodbuditi k ponovnem razmisleku glede preklica odločitve o zaposlitvi. Ta klic je tudi posnel in ga posredoval kot dokaz, da je bil res žrtev diskriminacije. Posredoval je tudi drugo pisno dokumentacijo.
Gimnazija je poskušala v postopku ovreči trditve prijavitelja diskriminacije, a neuspešno. Trdila je tudi, da v postopku ne bi smeli upoštevati vsebine posnetka telefonskega pogovora med kandidatom in ravnateljem, ker je bil ta dokaz pridobljen nezakonito, s prikritim snemanjem.
Strokovna oseba, ki je postopek vodila, se je po pravnem tehtanju in na podlagi sodne prakse odločila, da kot dokaz upošteva tudi ta posnetek telefonskega pogovora. Ocenila je, da ima v tem primeru pravica prijavitelja, da zavaruje svojo pravico do nediskriminacije v zaposlitvenem postopku, večjo težo kot pravica ravnatelja do zasebnosti. Telefonski pogovor namreč ni zajemal zasebne ali intimne komunikacije ravnatelja, ampak se je nanašal na zaposlitveni postopek, v katerem je ravnatelj deloval kot predstavnik delodajalca.
Ob upoštevanju vseh okoliščin primera so se potrdile navedbe prijavitelja diskriminacije, da je imela šola namero, da z njim sklene pogodbo o zaposlitvi in da se to zaradi razkritja njegove spolne usmerjenosti ni zgodilo. Zagovornik je zato primer prepoznal kot diskriminacijo na področju zaposlovanja in dela.
To je kratek povzetek odločbe Zagovornika, ki je v anonimizirani obliki objavljena na https://zagovornik.si/izdelki/diskriminacija-zaradi-spolne-usmerjenosti-v-postopku-zaposlitve/.
