Zagovornik načela enakosti je ugotovil diskriminacijo javne uslužbenke pri dodelitvi letne ocene dela. Njena nadrejena je pri ocenjevanju upoštevala tudi njeno odsotnost zaradi koriščenja dopusta za nego in varstvo novorojenca. Uslužbenka je bila tako deležna slabše obravnavane zaradi njenih osebnih okoliščin starševstva in spola. Zagovornik je diskriminacijo v tem primeru potrdil na podlagi statistične analize, ki je pokazala očitno vzročno povezavo med odsotnostjo oziroma prisotnostjo na delovnem mestu in oceno dela velike večine uslužbencev konkretnega javnega zavoda.
Zagovornik načela enakosti je spomladi 2020 prejel predlog za začetek postopka ugotavljanja diskriminacije v primeru, ko je bila uslužbenka v vrtcu domnevno slabše ocenjena zato, ker je bila zaradi dopusta za nego in varstvo otroka z dela odsotna tri mesece. Uslužbenka je navedla, da se je za prijavo diskriminacije odločila, ko ji je ravnateljica vrtca ustno pojasnila, da je razlog za nižjo oceno prav njena odsotnost z dela.
Zagovornik je v postopku pregledal veliko dokumentacije in opravil več zaslišanj. Ugotovil je, da so za oceno uslužbenke manjkale vsebinske utemeljitve, s pomočjo statistične analize podatkov iz kadrovske službe zavoda pa je ugotovil očitno povezanost med odsotnostjo in prisotnostjo zaposlenih v vrtcu v določenem letu in oceno dela, ki so jo v tistem letu prejeli.
Izmed 14 uslužbenk vrtca, ki so bile v letih 2017, 2018 ali 2019 dlje časa odsotne zaradi nosečnosti oziroma porodniške, jih je v letu, ko so bile odsotne, kar 12 prejelo nižjo oceno v primerjavi z leti, ko so bile vse leto na delovnem mestu. Izmed 56 zaposlenih, ki v letih 2017, 2018 in 2019 niso bili dlje časa bolniško oziroma porodniško odsotni, pa jih je kar 51 dobilo oceno odlično.
Glede na statistiko, ki je pri veliki večini zaposlenih javnega zavoda pokazala močno vzročno povezanost med njihovo odsotnostjo oziroma prisotnostjo na delovnem mestu in dodeljeno oceno, je Zagovornik potrdil, da je bila uslužbenka obravnavana diskriminatorno. Odločil je, da je nižjo oceno v primerjavi s preteklimi leti prejela zaradi odsotnosti, ki je bila posledica njenega starševskega dopusta in torej njene osebne okoliščine starševstva in tudi spola, saj so v Sloveniji še vedno ženske tiste, ki po rojstvu otroka v veliki večini koristijo celoten starševski dopust.
Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti: »Iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije izhaja, da morajo za potrditev diskriminacije s statistično analizo podatkov ti podatki pokazati na očitno povezanost določene osebne okoliščine prijavitelja diskriminacije s slabšo obravnavo, ki je je bil ta deležen zaradi te njegove osebne okoliščine. V prvem Zagovornikovem primeru potrditve diskriminacije z uporabo statistične analize podatkov smo takšno očitno povezavo ugotovili. Primer pokaže, kako pomembni so lahko podatki pri odkrivanju diskriminacije, ko ta na prvi pogled ni očitna oziroma se je kršitelji prepovedi diskriminacije morda niti ne zavedajo. Daje pa tudi dodatno težo našim prizadevanjem, da bi pristojna ministrstva zagotovila beleženje razčlenjenih podatkov o enaki obravnavi in enakih možnostih. Tako bi lažje ugotavljali stanje diskriminacije v Sloveniji in lažje določali ukrepe za izboljšanje položaja najbolj neenakopravno obravnavanih.«
Na podlagi obravnavanega primera in možnosti, da se kriterij odsotnosti pri dodeljevanju letnih ocen dela lahko pojavi tudi v državnih organih in drugih javnih zavodih, je Zagovornik Ministrstvu za javno upravo priporočil izdajo okrožnice, v kateri naj vse državne organe in javne zavode opozori, da zniževanje letnih ocen dela zaradi upravičene odsotnosti z dela pomeni posredno diskriminacijo, ki je zakonsko prepovedana, in da morajo osebe, pristojne za ocenjevanje uslužbencev, to upoštevati pri dodeljevanju letnih ocen dela. »Zaposlene se ocenjuje samo za čas, ko so opravljali delo, pri tem pa njihove upravičene odsotnosti na oceno dela ne smejo vplivati,« je v priporočilu izpostavil Zagovornik.
Dokumenti: