Zagovornik načela enakosti je Ministrstvu za javno upravo dal več priporočil glede novega osnutka predloga Zakona o javnih uslužbencih, ki je v medresorskem usklajevanju. Tako kot avgusta 2023, ko je predlagal dopolnitev takratnega osnutka predloga tega zakona, je tudi tokrat priporočil več dopolnil, da bi prenovljeni zakon celoviteje vključeval pravico do varstva pred diskriminacijo. Opozoril je, da bi lahko bile nekatere predlagane določbe diskriminatorne, druge pa dopolnitev potrebujejo z vidika zagotavljanja enake obravnave in enakih možnosti ne glede na osebne okoliščine javnih uslužbencev in kandidatov za zaposlitev v javni upravi.
Zagovornik je v priporočilih na osnutek predloga Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) opozoril na to, da bi bila predlagana ureditev, s katero javnim uslužbencem pogodba o zaposlitvi preneha, ko izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, lahko diskriminatorna. Takšna ureditev namreč temelji samo na kriteriju starosti. Odločitev Ustavnega sodišča v zvezi z ureditvijo iz enega izmed zakonov o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covida-19, ki je omogočala prav možnost upokojitve delavcev pod pogoji, kot je zdaj predvideno v osnutku predloga ZJU, je bila, da je takšna ureditev neustavna.
Zagovornik je pojasnil še, da morajo imeti tudi državljani drugih držav Evropske unije enake možnosti kandidiranja na prosta delovna mesta v Sloveniji, vključno z uradniškimi delovnimi mesti. Zato je priporočil, naj ministrstvo odpravi pogoj, da morajo kandidati za zasedbo delovnega mesta v javni upravi imeti slovensko državljanstvo, saj bi takšna zahteva lahko predstavljala diskriminacijo na podlagi osebne okoliščine državljanstva. Kot je navedel v priporočilu, takšnega pogoja za zasedbo delovnega mesta ni možno uvesti kar tako, temveč ga je treba utemeljiti na nediskriminatoren način.
V osnutku predloga zakona so predvidene tudi izjeme pri izpolnjevanju kriterija izobrazbe in delovne dobe za to, da bi javni uslužbenci kljub uveljavitvi strožjih pogojev za zasedbo delovnih mest, na katerih so trenutno, lahko še naprej opravljali delo na istem delovnem mestu. Tako je med drugim določeno, da lahko delo v javnem sektorju na delovnem mestu, za katerega ne izpolnjujejo pogoja glede zahtevane izobrazbe, nadaljujejo z delom uslužbenci, ki imajo vsaj 25 let delovnih izkušenj. Takšna in podobne izjeme so določene na podlagi osebnih okoliščin javnih uslužbencev, zato bi moral pripravljavec zakona pojasniti razloge, zakaj naj se tak diskriminatoren kriterij obravnava kot izjemo od prepovedi diskriminacije.
Zagovornik je ministrstvu priporočil še, naj v predlogu ZJU upošteva, da ugotavljanje diskriminacije terja svoj čas, in zato podaljša roke za uveljavljanje pravic, na primer za pritožbe pri delodajalcu ter pred upravnim in delovnim sodiščem. Priporočil je tudi, naj odškodnina za diskriminacijo ne bo določena pavšalno in naj bo omogočeno tudi uveljavljanje nadomestila za diskriminacijo po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo.
Pripravljavca zakona je s priporočili pozval tudi k večji pozornosti in odzivu na potrebe ljudi z različnimi invalidnostmi in drugimi osebnimi okoliščinami. Tako je predlagal, naj bo tudi v novem ZJU omogočeno več možnosti prijav na razpise za delovno mesto, ne pa samo elektronsko. Z vidika varstva pred diskriminacijo pa je po oceni Zagovornika neustrezna tudi ureditev, da nepopolnih prijav na razpise kandidati ne bi mogli dopolnjevati. Kot je navedel, bi moral novi ZJU zagotavljati enake možnosti tudi tistim, ki zaradi svojih osebnih okoliščin ne morejo uporabljati informacijsko-komunikacijskih tehnologij ali imajo pri tem težave.
Zagovornik je opozoril tudi, da je včasih enaka obravnava vseh lahko diskriminacija, saj nekateri zaradi svojih osebnih okoliščin potrebujejo prilagojeno obravnavo, da bi bili tako šele izenačeni z drugimi. Zato je ministrstvu priporočil, naj bo namesto »načela enakopravne dostopnosti« eno od načel novega ZJU »načelo enakosti«, da bi tako poudarili, da so pri zaposlitvah in na delovnih mestih nujne tudi razumne prilagoditve zaposlitvenega ali delovnega procesa.
Priporočil je tudi, naj bo v zakonu zapisano, da so javni uslužbenci dolžni odkloniti izvršitev navodila za diskriminacijo, ne pa zgolj, da takšno navodilo lahko zavrnejo. Prijavitelje diskriminacije pa naj zaščiti pred povračilnimi ukrepi zaradi prijave diskriminacije (viktimizacijo), kot je to urejeno tudi po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo.
Zagovornik je ministrstvu priporočil še, naj bo v prenovljenem ZJU zagotovljena pravna podlaga za sistematično zbiranje razčlenjenih podatkov o osebnih okoliščinah javnih uslužbencev. Navedel je, da bi morali zbirati podatke o spolu, starosti, starševstvu, zdravstvenem stanju oziroma bolniških odsotnostih, invalidnosti, državljanstvu, izobrazbi, ob privolitvi uslužbencev pa tudi podatke o narodnosti, veri in spolni usmerjenosti. Tako bi bilo z analizo teh podatkov možno bolj utemeljeno oceniti, ali so določene skupine uslužbencev zaradi svojih osebnih okoliščin obravnavane slabše kot drugi brez teh osebnih okoliščin.
To je kratek povzetek priporočil, ki so skupaj s strokovno utemeljitvijo dostopna na naslovu https://zagovornik.si/wp-content/uploads/2024/04/Priporocila-ZJU-1_novo.pdf.
