V trgovini z oblačili v Ljubljani je varnostnik temnopoltega kupca spremljal pri nakupu in po tem, ko je trgovino že zapustil, od njega zahteval, naj se vrne nazaj. Pri nadzoru je nato ugotovil, da je vse v redu, pri tem pa pripomnil, da ne zaupa temnopoltim ljudem. Zagovornik je v postopku ugotavljanja diskriminacije ugotovil, da je varnostnik kupca obravnaval drugače kot druge samo zaradi barve njegove kože, in ugotovil diskriminacijo na podlagi te osebne okoliščine.
Na Zagovornika se je obrnil temnopolt posameznik, ki je zatrjeval, da ga je v eni izmed trgovin v centru Ljubljane varnostnik veliko strožje nadzoroval kot ostale stranke. Potem ko je že zapustil trgovino, pa je od njega tudi zahteval, naj se vrne nazaj in ga potisnil proti prostoru za osebje, čeprav mu je kupec že izven trgovine pokazal vsebino vrečke in račun za nakupljeno. Ko je varnostnik vrečko pregledal še enkrat in ugotovil, da kupec ni ničesar ukradel, mu je dejal, da temnopoltim ne zaupa. Dogodek se je delno odvijal pred očmi drugih strank, zato se je kupec čutil ponižan in je ravnanje doživel tudi kot poseg v pravico do osebnega dostojanstva.
Zagovornik je v postopku ugotavljanja diskriminacije skladno s pravilom o obrnjenem dokaznem bremenu varnostno službo prosil za več pojasnil, s katerimi bi ta lahko upravičila ravnanje varnostnika in ovrgla sum diskriminatornega ravnanja.
Iz varnostne službe so zanikali, da bi varnostnik izražal mnenja, povezana z barvo kupčeve kože. Navedli so, da je varnostnik ukrepal na podlagi »zaznanih neskladij« in »utemeljenih razlogov«. Niso pa pojasnili, kakšna neskladja in utemeljene razloge je zaznal prav pri tem kupcu. Prav tako niso posredovali podatkov o merilih, na podlagi katerih se varnostniki odločajo, katere kupce bodo nadzorovali in jih zadržali. Kljub več pozivom Zagovornika niso predložili niti podatkov o tem, kolikokrat so nadzore, kot ga je bil deležen konkretni kupec, opravili v posameznih mesecih pred tem dogodkom ter kolikokrat in zakaj so opravili podobne preglede na dan, ko so pregledali tega kupca. Po 57. členu Zakona o zasebnem varovanju so varnostne službe dolžne beležiti tudi podatke o takšnih ukrepih, kot je zadržanje kupcev.
Varnostni službi se tako ni uspelo razbremeniti očitka, da je njen varnostnik temnopoltega kupca sprva spremljal in nato tudi zadržal zaradi barve njegove kože. Zato je Zagovornik ugotovil, da je varnostnik kupca diskriminiral. S strožjim nadzorom in uporabo strožjega ukrepa kot pri drugih strankah je posegel v njegovo pravico, da je pri nakupovanju obravnavan enako kot drugi nakupovalci ne glede na barvo kože in druge osebne okoliščine.
Zagovornik je primer v nadaljnjo obravnavo predal Inšpektoratu RS za notranje zadeve.
To je kratek povzetek odločbe, ki je objavljena na https://zagovornik.si/izdelki/zagovornik-ugotovil-rasno-profiliranje-v-trgovini-v-centru-ljubljane/.
