Zagovornik načela enakosti je obravnaval primera domnevne diskriminacije na podlagi barve kože in narodnosti, ko so policisti na vlaku iz Ljubljane proti Trstu preverjali istovetnost dveh skupin potnikov. Prijaviteljica diskriminacije je zatrjevala, da so policisti pri tem potnike rasno profilirali, saj so dokumente zahtevali samo od tistih temnejše polti. Zagovornik je zaradi navedb sprožil postopek ugotavljanja diskriminacije po uradni dolžnosti. Ugotovil je, da so policisti nadzor opravili po prejetju prijav, da sta na vlakih večji skupini migrantov, in so zato tam iskali zgolj osebe iz prijave. Policisti torej niso opravljali naključnega nadzora potnikov in brez kakršnegakoli razloga zahtevali osebne dokumente le od tistih temnejše polti, ampak so za takšno ravnanje imeli objektivno utemeljitev. Zagovornik bi diskriminacijo potencialno lahko ugotovil, če policisti takšne utemeljitve ne bi imeli in bi naključno preverjali istovetnost izključno temnopoltih oseb.
Zagovornik je bil obveščen o dveh primerih domnevnega rasnega profiliranja potnikov na vlaku iz Ljubljane proti Trstu v oktobru 2022. Kot je navedla prijaviteljica diskriminacije, so v obeh primerih policisti preverjali zgolj istovetnost potnikov temnejše polti oziroma tistih, ki so bili videti kot tujci.
Zagovornik je sprožil postopek ugotavljanja diskriminacije po uradni dolžnosti. V njem je izvedel, da je policija nadzor obakrat opravila na podlagi telefonskih prijav o vstopu večje skupine migrantov na vlak. Kot so navedli z Ministrstva za notranje zadeve, so se policisti na takšne prijave dolžni odzvati. Samo določene potnike pa so legitimirali zaradi njihovega obnašanja in videza, ki sta kazala na to, da so tujci, katerih bivanje v Sloveniji bi lahko bilo nezakonito. Kot je še pojasnilo ministrstvo, se policisti pri odločitvi, kdaj in kako uporabiti svoja pooblastila za preprečevanje nezakonitih prestopov meje, osredotočajo na osebe, ki na varnostno tveganih območjih sedijo v skupini, govorijo v tujem jeziku, umikajo pogled in se izogibajo očesnemu stiku s policisti ter so ob njihovi navzočnosti vidno vznemirjeni. Med varnostno tvegana območja sodi tudi železniška proga iz Ljubljane proti Italiji.
Zagovornik je skladno s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice v tem primeru predvsem ugotavljal, ali so policisti za svoje ravnanje imeli utemeljen razlog. Diskriminacijo bi namreč lahko ugotovil le, če bi se izkazalo, da so policisti opravili naključen nadzor in pri tem istovetnost preverjali izključno pri potnikih temnejše polti.
Kot je ugotovil, so policisti za obe izvedeni preverjanji izkazali objektivno utemeljitev. Obakrat so ukrepali na podlagi telefonskih prijav o tem, da je na vlaku večja skupina migrantov, in na vlaka že vstopili z namenom iskanja skupine migrantov ter nato tudi obravnavali samo potnike iz teh skupin. Kot je pojasnil, bi bilo podobno tudi v primeru, ko bi bili na primer obveščeni o tem, da na vlaku oseba moškega spola krši javni red in mir. Ob odzivu na prijavo bi po vstopu na vlak verjetno iskali osebo, ki je po videzu moškega spola, ne pa ženskega, pa to ne bi predstavljalo diskriminatorne obravnave potnikov na podlagi spola. Zato je odločil, da ravnanje policije v obravnavanem primeru ni bilo diskriminatorno.
To je kratek povzetek odločbe, ki je objavljena na https://zagovornik.si/wp-content/uploads/2024/11/Odlocba_Zagovornik-ni-ugotovil-diskriminacije-pri-policijskih-pregledih-dveh-skupin-potnikov-na-vlaku-1.pdf.
Foto: Policija.si
