Zagovornik se je ob mednarodnem dnevu maternega jezika udeležil okrogle mize »Jezik ljudi z gluhoslepoto«, ki jo je v prostorih Mestne hiše v Ljubljani organiziralo Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN. Na njej so gostje razpravljali o pomenu prepoznanja in priznanja pravice gluhoslepih do svojega jezika.
Gluhoslepim osebam številne ovire v okolju vse prevečkrat onemogočajo polno in enakopravno sodelovanje v družbi. Komunikacija z okolico je za osebe, ki včasih živijo tudi v popolni temi in tišini, izjemnega pomena za vključevanje v družbo. Jezik ima ključno vlogo, saj predstavlja orodje, s katerim se ovirane osebe premaknejo iz osame v skupno, družbeno življenje.
Mednarodna konvencija o pravicah invalidov državam pogodbenicam, med katerimi je tudi Slovenija, jasno nalaga sprejem vseh ustreznih ukrepov za zagotovitev primernih prilagoditev. Konvencija s tem spodbujanja enakost in odpravo diskriminacije oseb z invalidnostmi. Takšne prilagoditve so bistvene za polno in enako uživanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spodbujanje spoštovanja dostojanstva oseb z invalidnostmi. Za gluhoslepe je zagotovitev komunikacije prek njim razumljivega jezika temelj njihovega vključevanja in sodelovanja v družbi, hkrati pa tudi ogledalo (vključujoče) družbe. V slovenskem pravnem redu so predpisi, ki izrecno urejajo pravice gluhoslepih, ali jih prepoznavajo kot skupino, ki ji je potrebno nameniti posebno pozornost, še vedno redki.
