Zagovornik načela enakosti se je danes udeležil dogodka “Sovražni govor – lokalni odzivi na globalno nevarnost”. Sovražni govor pomeni napad na dostojanstvo in pravico do nediskriminacije, ki ga žrtve doživljajo na podlagi njihove osebne okoliščine, glede katere je diskriminacija prepovedana. Upoštevajoč, da se boj proti sovražnemu govoru prične z ozaveščanjem, izobraževanjem in preprečevanjem, pa številne, tudi za Slovenijo zavezujoče mednarodne pogodbe, državam ne le dajejo možnost, temveč jim nalagajo obveznost sprejema zakonodaje, ki sovražni govor prepoveduje in ga tudi ustrezno in učinkovito sankcionira.
Podatki, ki jih je Zagovornik zbral pri pristojnih organih in jih objavil v svojem rednem letnem poročilu za leto 2018, kažejo, da je kazenskopravni pregon sovražnega govora v Sloveniji zastal, čemur botrujejo njegova ozka definicija v 297. členu Kazenskega zakonika ter še ožja interpretacija, ki jo v praksi uporabljajo tožilstvo ter večina sodišč. Posledica je nadaljnja normalizacija tovrstnega govora in s tem tudi normalizacija diskriminacije. Na problem nekaznovanja sovražnega govora je Slovenijo v svojem nedavnem poročilu opozorila tudi Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI).
Ob dogodku je Zagovornik načela enakosti poudaril, da je bistveno tudi, da se s primernimi zakonskimi ukrepi ter praktičnim izvajanjem naslov najbolj ekstremne kot tudi lažje oblike sovražnega govora, saj se bo le na ta način naslovila vrzel nesankcioniranega sovražnega govora, ki opravičuje izključevanje in ohranjanje neenakosti. Prav tako mora Slovenija pričeti s sistemskim beleženjem pojava sovražnega govora po osebnih okoliščinah, kar bi omogočilo identifikacijo najbolj ranljivih družbenih skupin in usmeritev javnopolitičnega delovanja v njihovo varstvo pred diskriminacijo.
