Nekatere poslanke in poslanci so na 8. nujni seji Mandatno-volilne komisije 7. julija 2026 Zagovorniku načela enakosti kot instituciji očitali nestrokovnost in neučinkovitost. Zagovornik Miha Lobnik je zato sklical novinarsko konferenco. Poudaril je, da organ za svoje delovanje redno prejema pohvale različnih domačih in mednarodnih institucij. Potrditev kakovosti pa je posredno prejel tudi prek odločitev različnih sodišč, tudi ustavnega in vrhovnega.
Nujna seja Mandatno-volilne komisije je bila sklicana za razpravo o predlogu za imenovanje Barbare Zupančič za novo zagovornico načela enakosti. Predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar jo je državnemu zboru v potrditev predlagala zato, ker se sedanjemu zagovorniku Mihi Lobniku 26. oktobra letos izteče njegov drugi in zadnji mandat na čelu slovenskega organa za varstvo pred diskriminacijo in zagotavljanje enakih možnosti, ki ga vodi od leta 2016.
Večino seje so poslanci govorili o delu Zagovornika načela enakosti in brez utemeljitev zatrjevali, da organ ni dovolj strokoven, učinkovit in da ima sorazmerno veliko zaposlenih. Miha Lobnik se je na očitke, laži in diskreditiranje odzval na novinarski konferenci.
»Teze različnih poslank in poslancev o neučinkovitosti našega delovanja so me zelo presenetile. Sploh v luči, da so se o nas devet let, skozi tri različne sestave državnega zbora, vedno pozitivno izrekali, ko smo jim predstavljali naša redna in posebna poročila,« je dejal. Dodal je, da so pohvale sprotnega dela prihajale tudi iz Evrope: »Imamo torej ugled v tujini in tudi v tem smislu zavračam vsakršna neosnovana in populistična izrekanja o neučinkovitosti te institucije.«
Poudaril je, da je število zaposlenih pri Zagovorniku takšno, da lahko organ izvaja vse naloge, kot mu jih določa Zakon o varstvu pred diskriminacijo. »To je edini cilj rasti organa. Ko sem se zavzemal za proračun Zagovornika, mi niso pustili sodelovati niti na razpravi o tem, kar je bil precedens prejšnje vlade. Bil sem pa pri tem glasen. Razumem, da nekateri mislijo, da je to nesprejemljivo. Jaz pa mislim, da je to edino odgovorno. Kot predstojnik neodvisnega organa sem odgovoren, da ljudem zagotavljam storitve, ki jih je država v zakonu ljudem obljubila.«
Glede očitkov o vprašljivi kakovosti dela Zagovornika je spomnil na odločbo ustavnega sodišča glede postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP). Ustavno sodišče je diskriminacijo nekaterih žensk pri dostopu do OBMP odpravilo tudi zaradi Zagovornikove zahteve za presojo ustavnosti ureditve. »Tudi na vrhovnem sodišču smo dobili potrditev, da je bilo pravilno naše prizadevanje, da se nagrade iz naslova poslovne uspešnosti ne jemljejo materam zaradi nosečnosti, da se ne nižajo ljudem zaradi bolniških odsotnosti. In nenazadnje so žrtve diskriminacije, ker smo jih mi zastopali na sodišču, dobile nadomestilo za diskriminacijo. Zato zavračam vsakršno neutemeljeno razpravo o neučinkovitosti tega organa,« je povedal Lobnik.
Odgovoril je tudi na dvome nekaterih poslancev o smiselnosti in namenu Zagovornikovih posebnih poročil o različnih ranljivih skupinah in izzivih s področja zagotavljanja enake obravnave in enakih možnosti. »Ali ste pred našim posebnim poročilom o izzivih romskih otrok pri izobraževanju koga slišali govoriti, da je na Dolenjskem le blizu 10 odstotkov romskih otrok, ki končajo osnovno šolo?,« je vprašal retorično. »Prav tako nihče ni vedel, da smo imeli samo tretjino srednjih šol dostopnih za gibalno ovirane dijake. To smo mi izmerili in od takrat naprej je pristojno ministrstvo po naših priporočilih pripravilo evidenco, katere srednje šole so dostopne in katere ne, ter zdaj vsako leto obnovi in posodobi pet do deset šol. To so učinkovitosti naše institucije.«
Izpostavil je izjavo poslanke, ki je bila na seji komisije kritična do poročila o nedostopnosti srednjih šol, ob obravnavi poročila na pristojnem matičnem odboru decembra 2022 pa je dejala: »Spoštovani zagovornik načela enakosti, jaz sem vam pravzaprav zahvaljujem za to poročilo. Zato, ker ste pač odprli neko poglavje, ki je očitno bilo zelo speče.«
Lobnik je opozoril še, da je razprava na seji dobila tudi osebno žaljive dimenzije, ko je poslanec Svobode Lenart Žavbi ob razpravi glede zagotavljanja dovoljšnih proračunskih sredstev za delovanje Zagovornika omenil vazelin. »Izjave poslanca pravzaprav ne razumemo. Pa ga kar javno vprašam, če lahko gospod Žavbi v javnosti pojasni, kakšna je povezava med vprašanji pogojev za delo neodvisne institucije in vazelinom. Kaj je hotel reči?« Zaradi izjave je zagovornik obvestil predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića in ga pozval k ukrepanju.
Lobnik je zavrnil tudi poskus enega izmed poslancev, ki je o neučinkovitosti organa govoril z uporabo podatkov o številu zaposlenih pri Zagovorniku na milijon prebivalcev v primerjavi s tem količnikom v večjih evropskih državah. »Če bi na primer pogledali, da ima Francija 577 poslancev in približno 69 milijonov prebivalcev, bi ugotovili, da ima približno 8,4 poslanca na milijon prebivalcev. Pri nas pa imamo kar 45 poslancev na milijon prebivalcev. Naj se torej tisti, ki tako računajo, vprašajo, če niso morda sami preveč zbirokratizirani,« je dejal.
Zavzel se je, da bi poslanci in vlada poskušali uresničiti priporočila Zagovornika, saj je neuresničenih približno 80 do 90 odstotkov priporočil za odpravo ali preprečevanje diskriminacije oziroma za zagotavljanje enake obravnave in enakih možnosti. In da bi se politika ukvarjala s tem, kaj je treba v Zakonu o varstvu pred diskriminacijo spremeniti, da bi bile storitve Zagovornika še boljše, ter v slovenski pravni red tudi pravočasno prenesla novo evropsko zakonodajo glede standardov za organe za enakost. Spomnil je, da je rok za to potekel 19. junija.
Posnetek izjave zagovornika je objavljen na https://www.youtube.com/watch?v=6GcUh4M5MX4.
