Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti: “Slovenija je razvita država in težnja vsake razvite države je, da so človekove pravice na njenem ozemlju spoštovane na čim višji ravni. Ne glede na vsebino sodbe moramo kot država izpolniti zavezo, ki smo jo zapisali v ustavo: torej, da vsem v Sloveniji zagotovimo dostop do tako osnovne stvari, kot je čista in pitna voda.”
Mnoge raziskave in študije potrjujejo, da so Romi ena od bolj diskriminiranih skupin v Sloveniji. V lanskem letu smo sodelavci Zagovornika načela enakosti obiskali tudi romska naselja. Razmere, v katerih živijo nekatere romske družine, so nemogoče in preprečujejo socialno vključevanje.
Kadar ljudje nimajo dostopa do tako osnovne stvari, kot je pitna voda, to zanje pomeni slabše zdravstveno stanje, slabši šolski uspeh in na koncu težjo zaposljivost ter revščino. To pa negativno vpliva tudi na družbo kot celoto.
Evropsko sodišče za človekove pravice je kljub izjemnemu prikrajšanju prebivalcev romskih naselij presenetljivo odločilo, da Republika Slovenija upošteva določila Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic.
Za odločitev je bilo ključno, da je država vendarle sprejela nekatere ukrepe za izboljšanje stanja v romskih naseljih. A ukrepi države so bili omejeni, začasni in brez željenih učinkov. Merila, na katera se je pri odločanju naslonilo sodišče, so izjemno nizka.
»Ne glede na vsebino sodbe moramo kot država izpolniti zavezo, ki smo jo zapisali v ustavo: torej, da vsem v Sloveniji zagotovimo dostop do tako osnovne stvari, kot je čista in pitna voda,« opozarja zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.
To smo nenazadnje dolžni storiti tudi zaradi opozoril komisarja za človekove pravice pri Svetu Evrope in posebnega poročevalca Združenih narodov za vprašanje manjšin, ki sta oba Sloveniji priporočila ukrepanje pri zaščiti pravic Romov.
»Slovenija je razvita država. In želja in težnja vsake razvite države je, da so človekove pravice na njenem ozemlju spoštovane na čim višji, ne pa najnižji možni ravni,« poudarja Lobnik.
Zagovornik načela enakosti je sicer konec leta 2019 na Ministrstvo za zdravje naslovil priporočilo za izvajanje posebnih ukrepov za zagotavljanje enakosti v zvezi z izboljšanjem zdravstvenega stanja pripadnikov romske skupnosti v Sloveniji.
Kot med drugim ugotavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), namreč:
1. Romi umirajo mlajši – v povprečju Romi umirajo 22 let mlajši kot splošno prebivalstvo.
2. Umrljivost romskih otrok do petega leta je zelo visoka – kar štirikrat višja je umrljivost romskih dojenčkov do prvega leta starosti v primerjavi z dojenčki, ki se rodijo v celotni populaciji; umrljivost romskih otrok v starosti od 1. do 4. leta starosti je sedemkrat višja v primerjavi z otroki enake starosti v celotni populaciji.
3. Romi imajo višjo stopnjo hospitalizacij zaradi bolezni dihal, infekcijskih in parazitarnih bolezni, bolezni obtočil in prebavil.
4. Pri romskih ženskah je ugotovljena zelo visoka stopnja bolnišničnih obravnav zaradi stanj, povezanih z nosečnostjo, porodom in poporodnim obdobjem.
Priporočila Zagovornika so dostopna s klikom TUKAJ.
