Slovenija je novembra sodelovala v tretjem ciklu Univerzalnega periodičnega pregleda (UPP), prva dva je opravila v letih 2010 in 2014. UPP je edinstveni meddržavni nadzorni mehanizem za spremljanje uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, v katerem sodelujejo vse države članice Organizacije Združenih narodov (OZN). UPP predstavlja poseben postopek, ki poteka pod okriljem Sveta OZN za človekove pravice, in državam nudi možnost, da v dialogu z državo v pregledu naslovijo ključna področja varstva in spodbujanja človekovih pravic v tej državi. Tovrstni dialog predstavlja ključni del pregleda, v katerem sodelujoče države podajo svoja stališča o napredku države v pregledu in ji podajo morebitna priporočila za izboljšanje stanje varstva in spodbujanja človekovih pravic.
Tekom pregleda so sodelujoče države v interaktivnem dialogu s Slovenijo prepoznale napredek na nekaterih področjih človekovih pravic, številne so kot pomemben korak naprej poudarile ustanovitev Zagovornika. Vendar je hkrati dialog izpostavil tudi področja, kjer je prostora za izboljšavo še veliko. Slovenija je prejela skupno 215 priporočil za izboljšanje stanja človekovih pravic, pri čemer jih je 58 sprejela takoj, do 157 pa se je opredelila po naknadnem premisleku. Mnoga izmed njih se nanašajo na varstvo pred diskriminacijo oseb oziroma skupin oseb z določeno osebno okoliščino, na podlagi katere je v skladu s slovenskim in mednarodnim pravnim redom diskriminacija prepovedana. Ta priporočila se nanašajo na primer na vprašanja enakosti spolov, neenakega položaja oseb z invalidnostmi, starejših, Romov in drugih etničnih skupin, migrantov, LGBT in interspolnih oseb. V zvezi s temi skupinami je Zagovornik v preteklosti že podajal priporočila glede sprejemanja normativnih, političnih in posebnih ukrepov. Poleg navedenih pa so bila Sloveniji podana tudi številna priporočila, ki so posebej pomembna z vidika sistemskega delovanja Zagovornika ter njegovih nalog in pristojnosti. To so priporočila glede:
- sprejetja celovite nacionalne strategije na področju boja proti vsem oblikam diskriminacije;
- ustrezne zakonske ureditve in obravnave t.i. zločinov iz sovraštva (tj. kaznivih dejanj, storjenih s sovražnim oziroma diskriminatornim motivom);
- preprečevanja in obravnave t.i. sovražnega govora;
- zagotavljanja (finančne) neodvisnosti delovanja nacionalnih mehanizmov za človekove pravice.
Vlada Republike Slovenije se je do vseh priporočil opredelila na svoji 59. redni seji, ki je potekala 30. 1. 2020. Napredek pri izvrševanju sprejetih poročil bo spremljala Medresorska komisija za človekove pravice (MKČP), v kateri z oprtim povabilom sodeluje tudi Zagovornik. Hkrati si bo Zagovornik v okviru svojih pristojnosti še naprej prizadeval, da Slovenija napreduje tudi na zgoraj omenjenih sistemskih področjih varstva pred diskriminacijo, na katerih je prejela relevantna priporočila.
