Zagovornik načela enakosti ocenjuje, da so ključna sporočila v poročilu pomemben prispevek k ozaveščanju na tem področju. ECRI v poročilu poudarja, da obstaja vzročna povezava med sovražnim izražanjem na eni ter diskriminatornimi (tudi nasilnimi) dejanji na drugi strani. ECRI v poročilu tudi izrecno izpostavlja negativne trende pojavljanja hudih zločinov iz sovraštva (napadi, požigi, poboji) ter organiziranih načinov širjenja sovraštva in nestrpnosti. Na to prav posebej opozarja tudi generalni sekretar Sveta Evrope.
Zagovornik opozarja, da se tudi v Sloveniji občasno soočamo s hudimi oblikami sovražnega govora, npr. takimi, ki odobravajo, zagovarjajo ali celo pozivajo k genocidu. V tej luči Zagovornik pozdravlja odločitev Vrhovnega sodišča iz leta 2019, ki je razjasnila nekatere dileme in bi lahko v prihodnje omogočilo bolj učinkovito zaščito ljudi pred sovražnim govorom.
V primeru, ki ga je zaznal, je tudi Zagovornik zaradi tovrstnega ravnanja zoper pripadnike romske skupnosti državnemu tožilstvu podal naznanitev suma kaznivega dejanja po 297. členu Kazenskega zakonika. Opis primera je dostopen tukaj. Podrobnejši pregled obravnavanih primerov diskriminacije, vključno s kršitvami prepovedi pozivanja k diskriminaciji bo Zagovornik objavil v Letnem poročilu za leto 2019, že sedaj pa so anonimizirani primeri dostopni na spletni strani Zagovornika.
Zagovornik je nedavno posredoval tudi priporočila ministrstvu za pravosodje, ki pripravlja spremembe in dopolnitve Kazenskega zakonika, med drugim v delu, ki se nanaša na potrebno natančno ureditev kaznivih dejanj iz sovraštva. Na to nerešeno vprašanje ECRI Slovenijo opozarja že vrsto let. Zagovornik ob tem ponovno, kot ob obravnavi priporočil državi v okviru Univerzalnega periodičnega pregleda v OZN opozarja tudi, da za celovito varstvo pred diskriminacijo, vključno z varstvom pred najhujšimi oblikami sovražnega govora, Slovenija potrebuje strategijo proti diskriminaciji.
ECRI ob letnem poročilu za leto 2019 opozarja, da je za učinkovit boj proti diskriminaciji, sovražnemu govoru in drugim oblikam nestrpnosti potrebno nameniti dovolj ustreznih virov, čemur pritrjuje tudi Zagovornik. V letu 2019 je npr. ministrstvo za finance z zaporo proračuna Zagovorniku med drugim onemogočilo izvedbo raziskave o percepcijah in pojavnostih sovražnega govora v Sloveniji.
Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti: »Tudi v Sloveniji organizirano spremljamo pojavne oblike diskriminacije, ki so zakonsko prepovedane. Med slednje sodijo tudi rasizem, ksenofobija, antisemitizem, islamofobija, anticiganizem, homofobija in druge oblike nestrpnosti. Če želimo biti uspešni, se moramo na te pojave odzivati ne le s prepovedmi in sankcijami, ampak z aktivnimi politikami usmerjanja, vodenja, izobraževanja ter ozaveščanja. Vlada ima pri tem pomembno vlogo. Vendar je tako kot Zagovornik le eden od deležnikov v tem procesu. Za uspešno obvladovanje diskriminacije je nepogrešljivo sodelovanje vseh.«
