Zagovornik načela enakosti je v okviru svetovalne storitve obravnaval pobudo posameznika, ki je zatrjeval diskriminacijo oz. nadlegovanje zaradi zdravstvenega stanja v postopku predčasnega zaključka vključitve v program individualizirane in celovite nastanitve za brezdomne. Posameznik je navajal, da sta društvo in center za socialno delo z njegovo izključitvijo iz bivalne enote ravnala neustrezno, pri čemer je izpostavil svojo psihično stisko in pomanjkanje odzivnosti strokovnih delavk ter posledično izgubo nastanitve in poslabšanje njegovega socialnega in zdravstvenega položaja.
Zagovornik je uporabniku pojasnil pravni okvir varstva pred diskriminacijo ter navedel svojo oceno, da iz razpoložljivih informacij trenutno niso razvidni vsi elementi diskriminacije po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo, zlasti ni izkazana vzročna povezava med zatrjevanim zdravstvenim stanjem uporabnika in ravnanjem obeh institucij – društvo je uradno izdalo sklep o njegovi izključitvi zaradi kršenja pravil.
Zagovornik je uporabnika seznanil z možnostjo vložitve predloga za uvedbo postopka ugotavljanja diskriminacije ob predložitvi dodatnih dokazov ter mu svetoval, naj zaradi domnevnih nepravilnosti pri izvajanju socialnovarstvenih storitev uporabi predvsem druge pritožbene poti, zlasti prijavo na Socialno inšpekcijo ter obvestilo Varuhu človekovih pravic.
Uporabnik se je na Zagovornikovo pojasnilo odzval z dopolnitvijo svoje prijave, v kateri je najprej predstavil, da se je že obrnil na Varuha, Socialno inšpekcijo in pristojno ministrstvo, vendar od njih ni prijel odzivov ali pa so bili ti zanj nezadovoljivi. Izpostavil je, da naj bi bila deložacija iz bivalne enote izvedena kot povračilen ukrep zaradi njegove prijave nevzdržnih higienskih razmer ter domnevno nezakonitih ravnanj društva in centra za socialno delo. To je označil za viktimizacijo, dodatno pa je opozoril še na domnevno nadlegovanje.
Zagovornik je po ponovni preučitvi zadeve pojasnil, da prijava nevzdržnih higienskih razmer in domnevnih nezakonitosti ne predstavlja ukrepanja za preprečevanje diskriminacije, zato pogoji za ugotavljanje viktimizacije niso izpolnjeni. Prav tako niso bila predstavljena dejstva, ki bi utemeljevala nadlegovanje, saj ni bilo izkazane povezave med ravnanjem obeh institucij in uporabnikovo osebno okoliščino zdravstvenega stanja.
Zagovornik je ocenil, da gre predvsem za vprašanje morebitnega neustreznega strokovnega ravnanja institucij, ki sodi v pristojnost drugih organov. Posamezniku je bilo svetovano, naj od Socialne inšpekcije zahteva informacije o postopku inšpekcijskega nadzora.