Zagovornik je prejel pobudo za oceno diskriminatornosti ureditve pravice do dodatka za pomoč in postrežbo (DPP) po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Pobudnica je navedla, da v njenem društvu že več let opozarjajo na diskriminatorno ureditev pravice do DPP. Ta do 18. leta starosti pripada zgolj slepim in slabovidnim otrokom in mladostnikom. Otroci s posebnimi potrebami, ki so zaradi svoje oviranosti prav tako odvisni od tuje pomoči za opravljanje večine ali vseh osnovnih življenjskih potreb in imajo podobne ali pa celo večje težave, pa pravice do DPP pred dopolnjenim 18. letom starosti nimajo, ker niso slepi ali slabovidni. Ko pa ti otroci dosežejo starost 18 let, jim ta pravica pripada po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI). Pobudnica je opozorila, da naj bi se na tak način ustvarila privilegirana in deprivilegirana skupina otrok s posebnimi potrebami. Zagovornik je ocenil, da je peti odstavek 100. člena ZPIZ-2 diskriminatoren do vseh videčih mladoletnih oseb, ki so zdravstveno zavarovane po drugih zavarovancih zavoda ali upokojencih in ki prav tako kot slepe osebe potrebujejo za opravljanje svojih osnovnih življenjskih potreb pomoč druge osebe ter bi zato lahko bile upravičene do DPP. Zagovornik je na pristojne organe naslovil priporočilo za odpravo pravne praznine v ZPIZ-2 oziroma v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ureja dodatek za nego otroka na način, da bi tudi postali otroci s posebnimi potrebami v primerljivem položaju kot so slepi, postali upravičeni do DPP oz. do ustrezno povišanega dodatka za nego otroka.
