Na Zagovornika načela enakosti se je obrnil posameznik, zaposlen v javnem sektorju, invalid III. kategorije, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na prilagojenem delovnem mestu. Zanimalo ga je, kako se pri določanju dela plače za delovno uspešnost upoštevajo omejitve delovnih invalidov. Opozoril je, da so lahko zanje posebej težje dosegljivi kriteriji, povezani z večjim obsegom dela in nadomeščanjem odsotnih sodelavcev.
Zagovornik je pojasnil, da sta invalidnost in zdravstveno stanje varovani osebni okoliščini po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo. Diskriminacija pri delu in zaposlovanju, vključno s plačami in drugimi prejemki iz delovnega razmerja, je prepovedana.
Pojasnil je, da nova ureditev dela plače za delovno uspešnost v javnem sektorju ne zahteva, da bi javni uslužbenec moral izpolnjevati vse kriterije, ki jih določata Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in uredba, ki velja za javne agencije, javne sklade in javne zavode. Delovno uspešnost lahko doseže tudi po posameznih kriterijih, kot so kakovost, natančnost, samostojnost ali učinkovitost, ne le z nadomeščanjem ali opravljanjem povečanega obsega dela.
Zagovornik je pojasnil, da kriteriji po novi ureditvi sami po sebi ne pomenijo nujno diskriminacije delovnih invalidov, saj lahko javni uslužbenec delovno uspešnost doseže tudi po drugih kriterijih, ne le po kriteriju nadomeščanja ali povečanega obsega dela. Lahko pa bi bila problematična njihova konkretna uporaba, če delodajalec pri ocenjevanju ne bi upošteval omejitev delovnega invalida ali bi ga zaradi teh omejitev postavil v slabši položaj kot druge zaposlene.
Posebej je opozoril, da del plače za delovno uspešnost ni namenjen nagrajevanju same prisotnosti na delu, temveč nadpovprečnih delovnih rezultatov. Če bi bila nižja ocena določena zgolj zaradi bolniške odsotnosti, posebej če je ta povezana z invalidnostjo ali zdravstvenim stanjem, bi to lahko odprlo vprašanje diskriminacije.
Zagovornik je posamezniku svetoval, naj pri delodajalcu pridobi konkretna pisna pojasnila o ocenjevanju, predvsem po katerih kriterijih je bil ocenjen in kako so bile upoštevane njegove omejitve. Svetoval mu je, naj shrani relevantno dokumentacijo, v primeru nalaganja dela v nasprotju z omejitvami delodajalca opozori, da to ni pravilno, lahko pa se obrne tudi na zdravnika medicine dela oziroma Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Seznanil ga je tudi z možnostjo vložitve formalnega predloga za obravnavo diskriminacije, če bi menil, da je bil zaradi invalidnosti, omejitev pri delu ali z njimi povezane bolniške odsotnosti obravnavan slabše kot drugi zaposleni v primerljivem položaju.