Zagovornik je prejel predlog za obravnavo diskriminacije, ki ga je vložila mama otroka v vrtcu. Tam naj bi otrokom velikokrat nudili prehranske obroke, ki vsebujejo svinjsko meso. Zaradi vere (ločina krščanske veroizpovedi) pa celotna družina in tako tudi njen otrok ne je svinjine. Mama se je v vrtcu dogovorila, da takrat, ko je na jedilniku svinjsko meso, otroku tega obroka ne postrežejo. Zato pa je otrok manj jedel, saj mu izpadlega obroka niso nadomestili z alternativnim, ki bi vseboval druga enako hranljiva živila. Tako mama kot otrok sta se znašla v hudi stiski.
V vrtcu so pojasnili, da lahko obrok spremenijo le na podlagi zdravniškega potrdila o določeni dieti, kakor to določajo priporočila medicinske stroke. Toda prepoved uživanja svinjine ni temeljila na zdravstvenem stanju otroka, temveč na njegovi oz. njegovih staršev veri. Ministrstvo za zdravje je že ob teh priporočilih navedlo, da vzgojno izobraževalni zavodi (vrtci in šole) niso dolžni zagotavljati medicinsko neutemeljenih diet (temelječih bodisi na različnih oblikah alternativnega zdravljenja ali pa verskih in drugih osebnih prepričanj ipd.). Zagovornik pa je tekom postopka ravnatelja vrtca opozoril, da predstavljen položaj otroka v vrtcu kaže na posebno obliko diskriminacije. Ker je bilo zaradi dejanskega prejemanja manj hrane ogroženo otrokovo zdravje, je Zagovornik prepoznal hujšo obliko diskriminacije. Sicer pa je v osnovi prepoznal posredno diskriminacijo. Ta zaradi enakih določb oz. prakse osebe z določeno osebno okoliščino postavlja v manj ugoden položaj v primerjavi z drugimi osebami, ki te osebne okoliščine nimajo.
Tako ponujeni jedilnik z obroki, ki vsebujejo svinjino, pomeni sicer navidezno nevtralno prakso, ki pa določene skupine otrok zaradi vere, ki jim prepoveduje uživanje določene vrste živil (v konkretnem primeru svinjskega mesa), postavlja v manj ugodnem položaju v primerjavi z drugimi otroki, ki niso deležni te verske prepovedi. Kljub enakemu jedilniku za vse so torej otroci v položaju dejanske neenakosti. Bistvo načela enakosti pa je v tem, da se enake situacije obravnavajo enako, različne pa različno. V primeru zagotavljanja ustrezne prehrane v vrtcu zaradi verskih razlogov načela enakosti ni mogoče zagotavljati na način, da se vse otroke obravnava poenoteno, temveč je za nekatere otroke potrebna drugačna obravnava – s primerno oz. razumno prilagoditvijo. To je prilagoditev ravnanja na način, ki upošteva vero posameznika in tako prepreči posredno diskriminacijo. Tako se šele z razumno prilagoditvijo lahko doseže dejanska enakost med vsemi otroki v vrtcu.
Otroku bi torej v vrtcu lahko ponudili prilagojen obrok z živili, ki bi nadomestila svinjsko meso, na način, ki bi bil razumen, kar pomeni, da ne bi predstavljal za vrtec prevelikih dodatnih stroškov. Takšno razumno prilagoditev je Zagovornik predstavil tako mami otroka kot ravnatelju vrtca. Oba je spodbudil k sklenitvi dogovora, ki bi lahko rešil otrokovo in mamino stisko. Pri tem se je skliceval tudi na smernice za prehranjevanje v vzgojno izobraževalnih zavodih, v katerih je poudarjeno, da je potrebno poskrbeti za raznoliko zdravo (čim manj mastno) prehrano. Ob raznoliki mesni se kot možnost predvideva tudi vegetarijanska prehrana, ki da jo zavodi lahko ponudijo skladno s svojimi organizacijskimi in finančnimi zmožnostmi.
Po določenem času je Zagovornik zasledil spremembo v jedilniku vrtca – prehrana je bila očitno bolj raznolika, vključno z različnimi vrstami mesa. Svinjine je bilo manj. Mama otroka nam je sporočila, da so v vrtcu prisluhnili njenim prizadevanjem za rešitev situacije in Zagovornikovim pojasnilom. To je potrdil tudi sam ravnatelj, ki je Zagovorniku zagotovil, da bodo v vrtcu poskrbeli, da otrok ne bo lačen in da bo v mejah možnega poskrbljeno, da namesto svinjskega mesa, ko je ta na jedilniku, dobi ponujen prilagojen obrok z drugimi živili. Nazadnje sta mama in vrtec dosegla dogovor za razumno prilagoditev prehranskih obrokov otroka, s čimer se je preprečila posredna diskriminacija zaradi vere družine. Mama otroka pa je potem Zagovorniku sporočila, da odstopa od vloge za obravnavo diskriminacije, saj je bila dosežena poravnava. Tako je Zagovornik zadevo zaključil s sklepom o ustavitvi postopka. Za Zagovornikovo uspešno posredovanje pa se mu je mama otroka posebej zahvalila.