Zagovornik načela enakosti je obravnaval predlog posameznika, ki je med prestajanjem nadomestne kazni zapora zatrjeval diskriminacijo zapornikov pri dostopu do telefonije in pri nakupu dobrin. Predlagatelj je navajal, da so zaporniki v slabšem položaju kot osebe na prostosti, saj nimajo izbire ponudnika telefonskih storitev, cene klicev pa so višje od tržnih, ter da so omejeni tudi pri nakupu blaga v zavodu.
Zagovornik je na podlagi pojasnil zavoda in ponudnika ugotovil, da so te omejitve posledica narave izvrševanja kazni zapora, varnostnih zahtev in zavodskega režima. Položaj zapornikov se zato bistveno razlikuje od položaja oseb na prostosti in z njim ni primerljiv, višji stroški telefonije pa izhajajo iz nadzorovanega sistema komunikacije.
Ker predlagatelj ni izkazal primerljivosti položajev, ključnega elementa diskriminacije, ni prišlo do prevalitve dokaznega bremena, zato je bil predlog zavrnjen. Kljub temu je Zagovornik Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij priporočil posodobitev sistema telefonije za zapornike z namenom znižanja stroškov.