Zagovornik načela enakosti je dal več priporočil na osnutek Zakona o osebni asistenci, ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Državni organ za varstvo pred diskriminacijo opozarja, da mora zakon preprečevati in odpravljati negativne učinke invalidnosti na neodvisno življenje ljudi z invalidnostmi. Izpostavlja, da bi načrtovane spremembe zakona neutemeljeno in neupravičeno zožile krog upravičencev do osebne asistence in poslabšale položaj ljudi z invalidnostmi.
Neuresničena priporočila:
Zagovornik načela enakosti priporoča MDDSZ, da spremeni oziroma dopolni osnutek ZOA-1 tako da:
1. ga obrazloži in utemelji, tako da bodo jasni razlogi za nov zakon (dosedanje pomanjkljivosti), da bodo razvidne vse ključne spremembe pri urejanju pravice do osebne asistence, predvideni učinek sprememb na človekove pravice in svoboščine (določene z Ustavo RS in prevzetimi mednarodnimi obveznostmi) ter njihov predvideni učinek na dosedanje pravice ljudi z invalidnostmi in drugih oseb (npr. osebnih asistentov);
2. opusti predlagano konceptualno spremembo opredelitve upravičencev pravice do osebne asistence, kar po novem ne bi bili več vsi ljudje z določeno stopnjo oziroma težo invalidnosti. Ključno merilo za dodelitev in obseg pravic mora ostati preprečevanje in odpravljanje učinkov invalidnosti na neodvisno življenje, polno in učinkovito uživanje vseh pravic in svoboščin ter vključenost v družbo. Natančneje naj opredeli dejavnosti, pri katerih je osebna asistenca potrebna, ter opusti svoje nove pogoje za pravico do OA (status, trajnost okvare, vzrok okvare ipd.);
3. črta predlagano peto alinejo prvega odstavka 6. člena osnutka ZOA-1 (tretjo alinejo veljavnega ZOA) in s tem odpravi diskriminatorni starostni prag za pridobitev pravice do osebne asistence starejšim od 65 let ter mlajšim od 18 let, zlasti tistim, ki so aktivni;
4. v osnutku ZOA-1 ali v drugem ustreznem zakonu podrobneje opredeli položaj otrok in uredi sistem zagotavljanja pravic, primerljivih z osebno asistenco, ki jim bo zagotavljal primerljivo raven uživanja vseh pravic in obveznosti skladno z njihovo starostjo in zrelostjo;
5. zagotovi, da bo v postopku uveljavljanja pravice do osebne asistence ter pri zagotavljanju storitev osebne asistence poleg sistema nadomestnega odločanja po skrbnikih omogočeno tudi podpirano odločanje upravičencev;
6. uredi pravno sredstvo za varstvo upravičencev pri izvajanju storitev osebne asistence, če bi bile njihove pravice kršene, na primer, če so storitve neustrezne, če kršijo prepoved diskriminacije ali če omejujejo pravico do neodvisnega življenja;
7. upošteva mednarodnopravne obveznosti Republike Slovenije, iz katerih med drugim izhaja, da finančni razlogi ne smejo biti ključni razlog za omejevanje socialnih in drugih pravic ljudem z določenimi osebnimi okoliščinami, da je treba za postopoma polno uresničenje pravic nameniti vse razpoložljive vire in da je treba prednostno varovati pravice najranljivejših skupin ljudi.