Na Zagovornika načela enakosti sta se obrnila starša otroka s posebnimi potrebami zaradi pomislekov glede postopka usmerjanja. Opozorila sta na neskladje med strokovnim mnenjem Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami in ravnanjem Zavoda RS za šolstvo ter izrazila dvom, ali je zavod pravilno povzel stališče komisije. Menila sta, da bi lahko šlo za kršitev otrokovih pravic, zato sta zaprosila za pomoč Zagovornika.
Zagovornik je zadevo obravnaval v okviru svojih svetovalnih pristojnosti. Pojasnil je, da diskriminacija obstaja le, če je posameznik zaradi osebne okoliščine obravnavan slabše kot drugi v primerljivem položaju. Na podlagi razpoložljivih informacij ni bilo razvidno, da bi bilo ravnanje pristojnih organov uperjeno zoper otroka prav zaradi njegove invalidnosti oziroma posebnih potreb ali da bi bil v primerjavi z drugimi otroki v primerljivem položaju obravnavan slabše.
Očitki staršev so se nanašali predvsem na vprašanja pravilnosti postopka in razmerja med strokovnim mnenjem komisije ter ravnanjem Zavoda RS za šolstvo, kar samo po sebi še ne pomeni diskriminacije v smislu ZVarD.
Zagovornik je pojasnil, da v takšnih primerih ne more posegati v strokovna mnenja ali upravne postopke, je pa staršema neobvezno svetoval glede nadaljnjih pravnih možnosti.