Na Zagovornika načela enakosti so se obrnili prebivalci enega od slovenskih krajev, ki so opozorili na dolgotrajno izpostavljenost hrupu cerkvenih zvonov in na pomanjkljivo zakonsko ureditev tega področja. Menili so, da so zaradi obstoječe pravne praznine v slabšem položaju ter da gre za diskriminacijo, zlasti zaradi kraja bivanja oziroma zdravstvenega stanja.
Zagovornik je pobudo obravnaval v okviru svojih svetovalnih pristojnosti in pojasnil, da o diskriminaciji lahko govorimo le, če je posameznik ali skupina oseb zaradi določene osebne okoliščine obravnavana slabše kot drugi v primerljivem položaju. V konkretnem primeru na podlagi vseh informacij ni bilo mogoče oceniti, da bi bili pobudniki v primerjavi z drugimi prebivalci, ki se soočajo s podobnimi vplivi hrupa, obravnavani slabše prav zaradi katere od osebnih okoliščin. Zato pogoji za ugotavljanje diskriminacije niso izpolnjeni.
Zagovornik je ob tem poudaril, da to ne pomeni, da očitki pobudnikov niso resni ali da ne kažejo na širšo sistemsko problematiko. Iz poslanih informacij izhaja, da gre za vprašanje varstva pravice do zdravega življenjskega okolja in pomanjkljive normativne ureditve področja hrupa. Pobudnikom je bilo pojasnjeno, da imajo za reševanje svoje situacije na voljo druge poti, zlasti dialog s cerkvenimi predstavniki, sodelovanje z občino, ponovno obračanje na pristojno ministrstvo in Varuha človekovih pravic ter po potrebi tudi sodno varstvo po pravilih civilnega prava.