Na Zagovornika načela enakosti sta se obrnili vodstvi dveh sindikatov, ki sta zatrjevali, da štiri zdravstvene ustanove njunim sindikalnim zaupnikom ne izplačujejo najmanj 5 odstotkov osnovne plače kot dela plače za delovno uspešnost. Zdravstvene ustanove so se pri tem sklicevale na Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva iz leta 2026, po katerem je do takšne delovne uspešnosti upravičen sindikalni zaupnik reprezentativnega sindikata, podpisnika aneksa. Ker konkretna sinikata nista podpisnika tega aneksa, sta vodstvi sindikatov menili, da takšna praksa pomeni nedopustno razlikovanje na podlagi članstva v sindikatu oziroma sindikalnega delovanja.
Zagovornik je pojasnil, da ZVarD varuje pred diskriminacijo zaradi članstva v sindikatu, pri čemer so plače oziroma delovna uspešnost področje, na katerem je diskriminacija prepovedana. Glede na okoliščine primera bi lahko šlo za neposredno diskriminacijo sindikalnih zaupnikov zaradi članstva v sindikatu, ki ni podpisal Aneksa h KPZSV.
Ključno je, da ZSTSPJS in na njegovi podlagi sprejeta Uredba o kriterijih za določitev delovne uspešnosti javnih uslužbencev v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih določata, da so sindikalni (vsi) zaupniki reprezentativnih sindikatov (ki delujejo v teh ustanovah) upravičeni do dela plače za delovno uspešnost v višini najmanj 5 odstotkov njihove osnovne plače v posameznem mesecu. ZSTSPJS in Uredba veljata tudi za javne zdravstvene ustanove, zato po oceni Zagovornika pri tej pravici ni pomembno, ali je sindikat podpisnik Aneksa h KPZSV ali ne. Kolektivna pogodba mora biti skladna z veljavno zakonodajo in ji ne more pravno učinkovito nasprotovati. Zagovornik zato ocenjuje, da štiri zdravstvene ustanove z neizplačevanjem navedene delovne uspešnosti evidentno kršijo Uredbo in s tem ZSTSPJS.
Zagovornik je vodstvoma sindikatov svetoval, naj se s prijavo obrneta na Inšpektorat za javni sektor – Inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev in plačni sistem. Glede morebitne diskriminacije je mogoče uporabiti tudi postopek pri Zagovorniku, vendar ta lahko izda le ugotovitveno odločbo in ne more naložiti odprave kršitve ali drugih ukrepov. Za nadzor nad diskriminacijo pri plačilu je pristojen tudi Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Zaposlenim je na voljo tudi sodno varstvo, pri čemer javni uslužbenci uporabijo še postopek pred Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja, možno je tudi alternativno reševanje sporov z arbitražo.
Zagovornik se ni opredelil do vprašanja, ali bi bilo lahko sporno tudi morebitno višje izplačilo delovne uspešnosti sindikalnim zaupnikom sindikatov, ki so podpisniki Aneksa h KPZSV, če bi bili sindikalni zaupniki drugih reprezentativnih sindikatov upravičeni do najmanj 5 odstotkov osnovne plače. Morebitna nezakonitost Aneksa h KPZSV se lahko presoja v kolektivnem delovnem sporu pred pristojnim delovnim sodiščem.