Zagovornik je opravil oceno diskriminatornosti določb 68. člena Zakona o zdravilih (ZZdr-2) in 22.a člena Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB) v povezavi z 20. členom Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP). Določbi po oceni Zagovornika nista diskriminatorni. Predlagatelj ocene je zatrjeval diskriminacijo otrok, saj njihovi starši ne morejo pridobiti popolnih informacij o varnosti in učinkovitosti cepiva, zaradi česar ne morejo zadostiti pogoju cepljenja pred vstopom v javni vrtec. Določba 68. člena ZZdr-2 ne ureja uresničevanja posameznikove človekove pravice oziroma temeljne svoboščine ali pa drugih pravic, pravnih interesov in ugodnosti. Ureja zgolj to, kaj se šteje za poslovno skrivnost. Zato ne moremo govoriti o neenaki obravnavi posamezne skupine ljudi v primerjavi z drugo skupino ljudi v bistveno enakem dejanskem položaju, na podlagi ene ali več osebnih okoliščin. Določba 22a. člena ZNB pa določa, v katerih primerih se obvezno cepljenje ne opravi in na čigav predlog. O utemeljenosti razlogov za opustitev cepljenja ne odločajo starši, saj gre za strokovno vprašanje, lahko pa podajo predlog, da se cepljenje opusti. V javni vrtec in v javno sofinancirane programe zasebnega vrtca se lahko vključijo otroci, ki so opravili predpisano cepljenje ter tisti necepljeni otroci, ki niso cepljeni iz medicinskih razlogov – kar se ugotavlja v posebnem postopku, ki se zaključi z odločbo o opustitvi cepljenja.
