Na Zagovornika načela enakosti se je obrnila mati učenca z dokumentiranimi govorno-jezikovnimi in učnimi težavami. Menila je, da šola pri pouku in ocenjevanju ni dosledno izvajala predvidenih prilagoditev in oblik pomoči, zaradi česar sin ni imel enakih možnosti, da bi pokazal svoje znanje. Opozorila je tudi, da ni prejela konkretnih pojasnil in dokumentacije o njihovem izvajanju. Pred tem se je že obrnila na Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo, ki inšpekcijskega postopka ni uvedel, je pa podal mami določena pojasnila.
Zagovornik je pojasnil, da prepoved diskriminacije velja tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Učne, razvojne in govorno-jezikovne težave lahko glede na svojo naravo, trajnost in vpliv na otrokovo delovanje pomenijo osebno okoliščino invalidnosti oziroma zdravstvenega stanja. Za varstvo pred diskriminacijo ni nujno, da ima otrok že odločbo o usmeritvi.
Vendar pa Zagovornik ni pristojen presojati, katere konkretne prilagoditve bi bile za otroka strokovno najprimernejše, niti ne presoja pravilnosti ocen in strokovnih odločitev šole. Z vidika diskriminacije je pomembno predvsem, ali je bil otrok zaradi svoje osebne okoliščine neupravičeno postavljen v slabši položaj, ali je šola izvajala pomoč in prilagoditve, ki jih je sama predvidela oziroma jih je bila dolžna zagotavljati, ter ali je bil otrok zaradi njihovega neizvajanja prikrajšan pri izkazovanju znanja.
Zagovornik je pojasnil tudi pomen izvirnega delovnega projekta pomoči (IDPP), ki je strokovni pripomoček za načrtovanje, spremljanje in vrednotenje pomoči učencu, ni pa enak odločbi o usmeritvi ali individualiziranemu programu. Mamo je seznanil tudi z novo ureditvijo, ki se začne uporabljati 1. septembra 2026 in jasneje določa, da mora šola otroka z zaznanimi učnimi težavami vključiti v podporo in pomoč tudi brez predhodne odločbe o usmeritvi.
Materi je svetoval, naj ravnatelja pisno zaprosi za sestanek s strokovnimi delavci in pregled izvajanja IDPP, konkretno beleži morebitno neizvajanje prilagoditev ter spremlja in dokonča postopek usmerjanja. Če šola pozneje ne bi izvajala obveznosti iz odločbe o usmeritvi in individualiziranega programa, se lahko ponovno obrne na Inšpektorat. Če bi se pojavila nova dejstva, ki bi kazala na neenako obravnavo zaradi otrokove osebne okoliščine, pa se lahko ponovno obrne tudi na Zagovornika oziroma poda predlog za obravnavo diskriminacije.