Na Zagovornika načela enakosti se je obrnila mati dijaka srednje šole zaradi ravnanja učitelja, za katerega je menila, da bi lahko pomenilo žaljivo oziroma ponižujočo obravnavo njenega sina zaradi jezika, narodnosti ali etničnega porekla. Prosila je za svetovanje glede zaščite sina, komunikacije s šolo in možnosti nadaljnjih ukrepov.
Zagovornik je pojasnil, da Zakon o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) prepoveduje diskriminacijo in nadlegovanje tudi na področju vzgoje in izobraževanja ter da morajo šole zagotavljati varno, spoštljivo in vključujoče okolje za vse učence in dijake.
Pojasnil je, da samo opozorilo glede znanja jezika še ne pomeni nujno diskriminacije, lahko pa bi bila problematična oblika komunikacije oziroma način, kako je bila izjava izrečena, zlasti če je bila žaljiva, ponižujoča in povezana z dijakovim jezikom, narodnostjo ali poreklom. Pri presoji so pomembni tudi vpliv ravnanja na dijaka, okoliščine dogodka in vprašanje, ali je bil obravnavan drugače kot drugi dijaki v primerljivem položaju.
Zagovornik je materi svetoval, naj se o dogodku pogovori s šolo, opozori na skrb glede sinovega dostojanstva in varnega šolskega okolja ter po potrebi zaprosi za pomoč pri razumevanju jezika na sestanku. Če bi menila, da šola situacije ne obravnava ustrezno, se lahko obrne na pristojne institucije, tudi na Zagovornika.
Pojasnil je možnost vložitve formalnega predloga za obravnavo diskriminacije ter pomen zbiranja osnovnih informacij, dokazil in morebitnih prič. Pojasnil je tudi, da v postopkih po ZVarD velja t. i. obrnjeno dokazno breme, kar pomeni, da je odgovornost na strani potencialnega kršitelja, da dokaže, da ni diskriminiral.