Na Zagovornika načela enakosti se je obrnil posameznik, ki je opisal dolgotrajen spor med svojo družino in sosedi. Navajal je več ravnanj, ki jih je družina doživljala kot žaljiva, ponižujoča in zastrašujoča, med drugim verbalne žalitve, snemanje, pljuvanje ter uporabo ruskih žaljivk. Menil je, da so takšna ravnanja povezana z jezikom, narodnostnim izvorom oziroma državljanstvom njegove žene.
Zagovornik je pojasnil, da Zakon o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) prepoveduje diskriminacijo in nadlegovanje zaradi osebnih okoliščin, vendar le na področjih družbenega življenja, ki jih ureja zakon, kot so na primer zaposlovanje, izobraževanje, zdravstveno varstvo, socialna zaščita ter dostop do dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti.
Pojasnil je tudi, da zasebni medsosedski odnosi praviloma ne sodijo med področja, na katerih ZVarD zagotavlja varstvo pred diskriminacijo. Čeprav lahko posameznik ravnanja v takšnem sporu doživlja kot zelo huda in psihično obremenjujoča, njihova presoja praviloma ne sodi v pristojnost Zagovornika. Poleg tega iz posredovanih informacij ni bilo razvidno, da bi bila zatrjevana ravnanja usmerjena proti osebi prav zaradi njenega jezika, narodnosti ali državljanstva.
Zagovornik je pojasnil, da to ne pomeni, da posameznik v takšnih primerih nima pravnega varstva. Če ravnanje pomeni poseg v osebnostne pravice, prekršek ali kaznivo dejanje oziroma drugo protipravno ravnanje, so na voljo ustrezni postopki pred policijo, sodišči in drugimi pristojnimi organi. Ker je posameznik že prijavil dogodke policiji in ga zastopa odvetnica, mu je Zagovornik svetoval, naj morebitne nadaljnje dogodke še naprej dokumentira in uveljavlja svoje pravice po že začetih pravnih poteh.