Na Zagovornika se je obrnila posameznica, ki ji je delodajalec pred zaposlitvijo predstavil izračun plačila, v katerega je vključil tudi dodatek za delovno mesto. Zaposlena je menila, da ji delodajalec dodatka določeno obdobje ni izplačeval zaradi postopka ugotavljanja invalidnosti pred Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). Direktor je v poznejšem pisnem odgovoru odločitev o dodatku povezal z nerešenimi zadevami glede ZPIZ in negotovostjo, ali bo zaposlena ostala na istem delovnem mestu oziroma pri delodajalcu.
Zagovornik je pojasnil, da sta invalidnost in zdravstveno stanje varovani osebni okoliščini. Prepoved diskriminacije velja tudi na področju dela in zaposlovanja, vključno s plačami, dodatki in drugimi prejemki iz delovnega razmerja. Delodajalec zaposlenemu dodatka oziroma druge ugodnosti ne sme odreči ali je določiti drugače zato, ker ima zaposleni invalidnost ali določeno zdravstveno stanje oziroma ker je v postopku ugotavljanja invalidnosti.
Za varstvo pred diskriminacijo ni nujno, da ima oseba dokončno odločbo o priznani invalidnosti. Pomembno je, zaradi katerih informacij oziroma predpostavk jo je delodajalec obravnaval drugače. Diskriminacija je zato lahko podana tudi, če delodajalec osebi invalidnost ali zdravstvene omejitve zgolj pripisuje. Poznejša odprava odločbe o invalidnosti sama po sebi ne izključuje možnosti, da je bila oseba pred tem zaradi domnevne invalidnosti ali zdravstvenega stanja obravnavana slabše.
Zagovornik je pojasnil, da je lahko pisna povezava med odločitvijo o neizplačevanju dodatka in postopkom pred ZPIZ pomemben indic morebitne neposredne diskriminacije. Za dokončno presojo pa je treba ugotoviti tudi, kakšna je bila pravna podlaga dodatka, kateri pogoji so veljali za njegovo izplačilo, ali je zaposlena te pogoje izpolnjevala ter kako so bili obravnavani drugi zaposleni, ki so opravljali enako ali primerljivo delo.
V obravnavanem primeru so bili dodatki na plačilnih listah poimenovani in obračunani različno, zato iz predložene dokumentacije ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, kateri prejemki so predstavljali dodatek, dogovorjen pred zaposlitvijo, in kolikšen je bil morebitni neizplačani znesek. Zagovornik je pojasnil, da zaposleni ni dolžan sam razvozlati notranjega sistema obračunavanja plač. Od delodajalca lahko zahteva jasno pojasnilo pravne podlage, namena in načina izračunavanja posameznih dodatkov ter pregled njihovega obračunavanja po mesecih.
Na podlagi razpoložljivih informacij bi v tem primeru lahko obstajal sum diskriminacije zaradi invalidnosti oziroma zdravstvenega stanja. Zagovornik je zato pobudnico seznanil z možnostjo vložitve predloga za obravnavo diskriminacije in ji pojasnil, katere dodatne informacije in dokazila bi bilo koristno predložiti.
Ali je do diskriminacije dejansko prišlo, bi bilo mogoče ugotoviti šele v formalnem postopku pri Zagovorniku, v katerem bi pridobil navedbe in dokaze obeh strani. Zagovornik je še pojasnil, da ne more odločiti, ali zaposlenemu določen dodatek pripada, niti delodajalcu naložiti njegovega izplačila. Za dosego obračuna in izplačila dodatka se lahko zaposleni najprej pisno obrne na delodajalca, poda prijavo Inšpektoratu Republike Slovenije za delo ali denarno terjatev uveljavlja pred delovnim sodiščem. Postopek pri Zagovorniku ne nadomesti sodnega varstva in ne prekine rokov za uveljavljanje pravic pred sodiščem.