Stranka se je na Zagovornika obrnila po tem, ko je bila zavrnjena kot prostovoljec v knjižnici. Najprej je menila, da je bila zavrnjena zaradi priimka, nato pa zaradi spola. Zagovornik je stranki pojasnil, da lahko končno odločitev o tem, ali gre za diskriminacijo, sprejme le v okviru postopka ugotavljanja diskriminacije. Ta postopek se vodi v skladu z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) in Zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP). V postopku Zagovornik ugotavlja, ali konkretno ravnanje krši ZVarD, postopek pa se zaključi z ugotovitveno odločbo. Stranki je predstavil tudi pravilo obrnjenega dokaznega bremena (40. člen ZVarD), ki pomeni, da mora domnevni kršitelj dokazati upravičenost svojega domnevno diskriminatornega ravnanja, vendar le, če je prijavitelj diskriminacije podal dovolj prepričljive dokaze, da se je diskriminacija res zgodila. Zagovornik je opozoril, da zgolj neosnovane trditve o diskriminaciji ne zadostujejo za začetek postopka ugotavljanja diskriminacije.
