Zagovornik je Državnemu zboru priporočil dopolnitev zakonskega predloga ZVrt-H z vidika nediskriminatornosti, sorazmernosti in najboljših koristi otrok. Predlagal je, da se predlog zakona dopolni z dodatnimi obrazložitvami, ki bodo temeljile na teh načelih.
Zagovornik sicer podpira prizadevanja za zgodnejšo vključitev otrok v predšolsko vzgojo, vendar opozarja, da so predlagani ukrepi za ciljno skupino lahko tudi obremenjujoči in da obrazložitev predloga ne vsebuje dovolj podatkov, analiz in ocen, ki bi utemeljile njihovo nujnost. Zato priporoča premislek o možnosti alternativnih, manj invazivnih ukrepov – npr. okrepitev že obstoječih spodbud, izboljšanje dostopnosti vrtcev in krepitev terenskega dela z družinami. Poudarja tudi pomen upoštevanja otrokovih pravic, kulturnega in socialnega konteksta ter spoštovanja načela sorazmernosti. Ukrepi, ki temeljijo na nadzoru in prisili, so lahko manj učinkoviti in lahko povečajo nezaupanje ter stigmatizacijo. V ospredju bi moralo biti sodelovanje z družinami, podpora in opolnomočenje – kot način doseganja dolgoročnih učinkov in najboljših koristi otrok.
Zagovornik v skladu z zakonodajo in mednarodnimi standardi priporoča, da zakonodajalec zagotovi, da bodo ukrepi premišljeno načrtovani, jasno utemeljeni in usmerjeni v doseganje ciljev brez nesorazmernih negativnih posledic.
Neuresničeno priporočilo:
Zagovornik načela enakosti priporoča Državnemu zboru, da v predlogu ZVrt-H 2. in 5. člen (novi 14.b in 20.g člen ZVrt) z obrazložitvami dopolni tako, da bodo upoštevana načela nediskriminatornosti, sorazmernosti in otrokovih najboljših koristi.