Zagovornik načela enakosti je pripravil priporočilo na osnutek Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Ministrstvu za javno upravo je priporočil, naj pri prenovi plačnega sistema uvede takšne rešitve, ki bodo preprečevale diskriminacijo pri zaposlovanju, plačah, napredovanjih in drugih delovnih pogojih javnih uslužbencev. Priporočil je tudi, naj zagotovi zbiranje razčlenjenih podatkov o zaposlenih, kar bi omogočalo prepoznavanje morebitnih neupravičenih razlik zaradi osebnih okoliščin zaposlenih.
Neuresničena priporočila:
1. Zakon naj ureja področje čim bolj celovito in enotno. Ločeno urejanje določenih področij dela, poklicev, sektorjev ipd. v zakonu (npr. ločeni stebri) ne sme povzročiti z osebnimi okoliščinami povezanih neenakosti, ki niso upravičene, utemeljene in sorazmerne. Zakonsko prepoved diskriminacije je treba upoštevati tudi pri zakonskih rešitvah, ki so rezultat pogajanj in socialnega dialoga.
2. Zakonske rešitve naj bodo utemeljene in podprte s podatki (pojasnjeni razlogi, cilji, nameni in predstavljeni pričakovani učinki določb). Če bodo v zakonu predvideni ukrepi, namenjeni določenim skupinam zaposlenih (npr. za spodbujanje zaposlovanja mladih v javnem sektorju), je treba te ukrepe zasnovati in utemeljiti s podatki, kot to določata 17. in 18. člen ZVarD. S tem se prepreči možnost diskriminacije ostalih zaposlenih. Enako velja za ukrepe, ki niso neposredno povezani z osebnimi okoliščinami zaposlenih, vendar lahko negativno vplivajo na zaposlene z določenimi osebnimi okoliščinami (npr. starševstvo pri napredovanjih in druge osebne okoliščine pri dodatkih).
3. V zakonu naj se jasno opredeli načelo enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti, ne glede na katerokoli osebno okoliščino zaposlenih. Skladno s sodno prakso naj velja za vsa dela v javnem sektorju in za vse vrste plačil (npr. osnovno plačo, dodatke, nagrajevanje, napredovanja). Določijo naj se merila za določanje in vrednotenje enakega plačila. Ta merila je treba uporabiti tudi pri umeščanju delovnih mest v plačne razrede, saj to zmanjšuje možnost za diskriminacijo. Dopolni naj se pravno varstvo pravice do enakega plačila (V. in VI. poglavje zakona).
4. V zakonu naj se zagotovi pravna podlaga za zbiranje razčlenjenih podatkov glede osebnih okoliščin zaposlenih, plačil – vključno z dodatki, vrst zaposlitev, njihovih upravičenih odsotnosti – npr. bolniških ali starševskih, napredovanj, nazivov. Opredeli naj se način zbiranja podatkov, povezovanje evidenc, analiza, objava in ponovna raba (anonimiziranih) podatkov ter dostop do podatkov za namene spremljanja in nadzora pristojnih organov.
5. Zakon naj določi obveznost priprave periodičnih poročil o strukturi javnega sektorja glede na osebne okoliščine zaposlenih (vključno s plačno vrzeljo), pripravljenih na podlagi razčlenjenih podatkov o javnih uslužbencih. Poročila naj obravnavata vlada in državni zbor.
6. Zakon naj določi deležnike in ukrepe za odziv (npr. posege v plačne razrede) na morebitne strukturne neenakosti (npr. plačna vrzel), ki so posledica osebnih okoliščin zaposlenih in so te ugotovljene na podlagi poročil o strukturi javnega sektorja glede na osebne okoliščine zaposlenih.