Na Zagovornika načela enakosti se je obrnila prebivalka jugovzhodne Slovenije, ki je opozorila na stiske prebivalcev v bližini nekaterih romskih naselij. Izpostavila je predvsem ponavljajoče se motnje zaradi glasne glasbe in drugih ravnanj, ki po njenem mnenju vplivajo na kakovost bivanja in občutek varnosti. Opozorila je tudi, da se prebivalci ob takšnih težavah pogosto počutijo preslišane.
Zagovornik je pojasnil, da je pristojen za varstvo pred diskriminacijo po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo. Diskriminacija pomeni slabšo, manj ugodno ali ponižujočo obravnavo osebe zaradi njene osebne okoliščine, na primer narodnosti, etničnega porekla, kraja bivanja, socialnega položaja ali druge osebne okoliščine. Samo dejstvo, da prihaja do motenj javnega reda in miru ali da ljudje niso zadovoljni z odzivom pristojnih organov, še ne pomeni diskriminacije. Za diskriminacijo mora biti izkazana povezava med slabšo obravnavo in osebno okoliščino.
Zagovornik je poudaril, da zakon varuje vse ljudi. Pravico do varstva pred diskriminacijo imajo tako pripadniki romske skupnosti kot drugi prebivalci. Posebni ukrepi za izboljšanje položaja Romov ne pomenijo, da za posameznike ne veljajo splošna pravila. Morebitne kršitve javnega reda in miru, prekrške ali kazniva dejanja morajo pristojni organi obravnavati individualno in v skladu z zakonodajo.
Ob tem je Zagovornik opozoril, da so številne težave v okoljih z romskimi naselji povezane z dolgotrajno nerešenimi sistemskimi vprašanji, kot so bivalne razmere, socialna izključenost, izobraževanje, varnost in pomanjkanje usklajenega delovanja institucij. Pri iskanju rešitev je zato treba upoštevati pravice, interese in stiske vseh prebivalcev lokalnega okolja.
Ker vprašanja glasne glasbe, motenja javnega reda in miru ter podobnih ravnanj praviloma niso v pristojnosti Zagovornika, je pojasnil, da so za ukrepanje pristojni predvsem policija, občina, inšpekcijske službe in sodišča. Pobudnici je predstavil tudi možnosti nadaljnjih korakov, kot so dokumentiranje ponavljajočih se motenj, sodelovanje s krajevno skupnostjo, sklic skupnih sestankov pristojnih institucij ter vzpostavitev ali aktivnejše delovanje lokalnih varnostnih sosvetov. V primeru domnevnih sistemskih pomanjkljivosti pri delu državnih organov se lahko prebivalci obrnejo tudi na Varuha človekovih pravic RS.